Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so izračunal in na portalu WoodChainManager objavil okvirni razpon cen sečnje in spravila lesa. Cena sečnje in spravila se giblje od 16 €/m3 do 28 €/m3 brez DDV, odvisno od načina sečnje in spravila, delovnih razmer in debeline lesa.
FAO pred naslednjim mednarodnim dnem gozdov, ki bo 21. marca 2019, organizira natečaj za učitelje z naslovom »Nauči se imeti rad gozd!« Zainteresirani učitelji in drugi, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok lahko do 15. decembra 2018 pripravijo in posredujejo video, v katerem pokažejo kako učijo otroke o pomenu gozdov.
Na Švedskem je uzakonjena prepoved lova na medvedke z mladiči, medtem ko je lov na medvede brez mladičev večinoma prosto dovoljen. Kot kaže, so se medvedke temu prilagodile in podaljšale čas življenja z mladiči.
Zavod za gozdove Slovenije je sporočil, da je po zadnjih podatkih vetrolom 29. in 30. oktobra poškodoval vsaj 280.000 m3 drevja. Večino poškodovanih dreves predstavljajo iglavci (90 %). Poškodovanih dreves smreke, ki predstavljajo nevarnost za namnožitev podlubnikov v naslednjem letu, je 78 % skupne količine poškodovanega drevja ali za 220.000 m3.
Kakovost lesnih goriv postaja pri potrošnikih čedalje bolj pomemben dejavnik pri nakupu. Tudi proizvajalci novih kurilnih sistemov za učinkovito delovanje predpisujejo oz. priporočajo uporabo goriva opredeljene kakovosti. Glavni namen posveta je predstaviti novo certifikacijsko shemo BIOmasud, katere poudarek je trajnostna proizvodnja trdih biogoriv specifičnih za mediteranska območja. V Sloveniji smo BIOmasud prvotno namenili proizvajalcem lesnih sekancev.
Na posvetu Izzivi v lesarstvu 2018 bodo predstavniki pomembnih in uspešnih podjetij iz lesarske in drugih panog, ki so že vključena v digitalno preobrazbo, izpostavili prednosti, nevarnost, pasti in priložnosti digitalizacije in avtomatizacije, tako proizvodnje kot prodaje.
Sprehod po jesenskem gozdu je, z malo domišljije, sprehod po pravljici. Drevesa se obarvajo v zlato rumenih barvah, in ko začnejo odmetavati listje, pridejo na dan drobni prizori, ki jih prej zaradi pomanjkanja sončne svetlobe nismo opazili.
Visoki pajesen (Ailanthus altissima) je invazivna tujerodna drevesna vrsta, ki se širi po Sloveniji. Najhitreje se širi na površinah, s katerimi ne gospodarimo intenzivno. Gozdarski vestnik piše, da je raziskava, ki so jo napravili na Biotehniški fakulteti, pokazala, da se visoki pajesen pri nas zelo uspešno pomlajuje s semeni in vegetativno.
Bukev je zagotovo najbolj pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Ker je je veliko, imamo na voljo tudi veliko bukovega lesa. Še vedno se ga veliko porabi za drva, ima pa tudi vrednejše oblike uporabe, kot je izdelava furnirja, za pohištvo itd. Glavna težava pri uporabi bukovega lesa je njegova obstojnost. Bukovina sodi med lesne vrste z najslabšo odpornostjo proti glivam.
© 2012 - 2019 Preslica. Vse pravice pridržane.
Vse vsebine so avtorsko zaščitene. Prosimo, upoštevajte zakonodajo o avtorskih pravicah in brez dovoljenja uredništva vsebin ne uporabljajte na drugih spletnih straneh in v drugih medijih. Pri pisanju besedil smo si pomagali z različnimi viri in literaturo.
Pogoji uporabe in pravno pojasnilo | Uporaba piškotkov.
