Uniforest

Načrtovanje gospodarjenja

Pri zapletenih in obsežnih dejavnostih smo bistveno uspešnejši, če jih načrtujemo. Ljudje smo pri delu do neke mere omejeni, koliko stvari lahko sočasno aktivno obdelujemo v glavi. Pri zapletenih dejavnostih si pomagamo z načrtom. Načrt nas vodi skozi proces in z njim lahko predvidevamo dogodke v prihodnosti.

Gozd je zapleten ekosistem, ki ima velik vpliv na posameznika in širšo družbo. Zaradi počasnega razvoja lahko mine eno povprečno človeško življenje ali več, preden iz gole površine dobimo gozd, ki ima za človeka neko finančno vrednost. Enkratni in nepremišljeni posegi imajo daljnosežne posledice, ki lahko za nekaj generacij razvrednotijo gozd. Zaradi tega je pomembno, da je gospodarjenje z gozdovi premišljeno ter načrtovano in ne impulzivno in odvisno od trenutnih potreb.

Pomena načrtovanja ravnanja z gozdovi so se zavedali že stari Rimljani, saj so že iz njihovih časov znani prvi začetki načrtovanja ravnanja z gozdom. V 18. stoletje pa segajo začetki sodobnega načrtovanja gospodarjenja z gozdovi.

Začetki načrtovanja ravnanja z gozdovi v Sloveniji segajo v leto 1724, ko so izdelali ureditev donosov za Idrijske gozdove, iz katerih so les uporabljali v rudniku živega srebra. Leta 1771 je gozdarski oglednik Franc Flamek izdelal prvi načrt za Trnovski gozd. Načrt je predvideval 120 letno obhodnjo, torej obdobje 120 let, preden se je na istem mestu ponovno sekalo drevje. Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja sta bila v Sloveniji dejavna gozdarja dr. Leopold Hufnagl in Heinrich Schollmayer, ki sta razvijala prebiralno gospodarjenje in načrtovala gospodarjenje z gozdom. Po drugi svetovni vojni je bila uzakonjena izdelava gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove, ki velja še danes.

Danes poznamo več oblik načrtovanja gospodarjenja z gozdovi ali gozdnogospodarskega načrtovanja:

  • gozdnogospodarsko načrtovanje ali strateško načrtovanje,
  • gozdnogojitveno načrtovanje ali izvedbeno načrtovanje,
  • lovsko upravljavsko načrtovanje in
  • načrtovanje gospodarjenja z gozdno posestjo.

Gozdnogospodarsko načrtovanje je pripomoček za urejanje razmerij med gozdom in človeško družbo. To je proces, ki pri gospodarjenju z gozdom usklajuje med zahtevami ekologije, tehnike, ekonomike, tehnologije ter javnim in zasebnim interesom.

Prve tri oblike so zakonsko predpisane in jih izvaja Zavod za gozdove, načrtovanje gospodarjenja z gozdno posestjo pa je stvar posameznega lastnika ali se loti izdelave načrta gospodarjenja za gozdno posest, ki seveda ustreza gozdnogospodarskemu in gozdnogojitvenem načrtu.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem