Dolžnosti lastnikov gozdov
Imeti v lasti gozd prinaša določene obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati. Večina dolžnosti je zakonsko predpisanih, ker imajo gozdovi širši vpliv na okolje in prebivalstvo dežele.
Po zakonu je vsak lastnik gozda dolžan z njim gospodariti v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti. Lastnik mora gozd redno pregledovati in spremljati njegovo zdravstveno stanje. Če se stanje spremeni, je treba obvestiti revirnega gozdarja, ki bo predpisal ukrepe, ki jih je treba izvesti.
Za nadzor za pravilno gospodarjenje in ravnanje z gozdom je zadolžena javna gozdarska služba (Zavod za gozdove). Lastnik mora pred izvedbo del vedno obvestiti revirnega gozdarja in pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove. Zavod na osnovi pobude lastnika izda odločbo, na osnovi katere lahko lastnik izvede dela. Storitve Zavoda za gozdove so za lastnike gozdov brezplačne.
Lastnik mora dopustiti prost dostop vsem, ki se želijo sprehajati po gozdu. Izjema so dejavnosti, ki prinašajo denar s področja turizma in rekreacije. Preganjanje in nadlegovanje sprehajalcev ni dovoljeno. Prav tako mora lastnik dopustiti v gozdu rekreativno nabiranje gob, plodov, prosto živečih živali, čebelarjenje in lov. Izjema je pri nabiranju plodov, če se lastnik profesionalno ukvarja z nabiranjem in prodajo plodov. V tem primeru je treba obiskovalce o tem obvestiti z oznakami v gozdu. Velja pa, da je gibanje po gozdu na lastno odgovornost.
Lastnik je odgovoren tudi za na divje odložene odpadke, če ni znan tisti, ki jih je odložil. Lastnik je dolžan odpadke odstraniti.
Lastnik gozda je zadolžen za vzdrževanje oznak mej svoje posesti. Če označb mej ni mogoče najti, se mora posvetovati z mejaši. Če posvet ni uspešen, je treba za določitev mej najeti geodetsko podjetje.
Vsako leto mora lastnik plačati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Pristojbino plačujejo lastniki gozdov: fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Pristojbina se ne plačuje od varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom in od gozdov v območjih, ki s cestami niso odprta. Šteje se, da območje ni odprto s cestami, če je večje od 100 ha in je povprečna spravilna razdalja več kot 1.200 m in več kot 800 m za spravilo z žičnico. To pomeni, da se plačuje pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, tudi če cesta ne poteka skozi parcelo ali ob parceli. Gozdne ceste omogočajo odvoz lesa iz gozda in jih uporabljajo tudi lastniki, ki ceste nimajo na svojih parcelah. Le tisti lastniki, ki imajo gozdne parcele na območju, ki je večje od 100 ha in je povprečna spravilna razdalja večja od 1.200 m (800 m v primeru žičniškega spravila), so izvzeti iz plačila. Seznam gozdnih parcel, za katere se ne plačuje pristojbina, ima Zavod za gozdove Slovenije.