Snegolom

Do snegoloma pride v posebnih pogojih. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, padati pa mora moker sneg. Ta primrzne na krošnje dreves in, ko se nakopiči dovolj snega, se začnejo lomiti veje. Če pada moker sneg, temperature pa so dovolj visoke, da ne primrzne na veje, potem sneg običajno sam spolzi na tla. Pri snegolomu se običajno lomijo posamezne veje, lahko pa se zlomijo tudi debla. Poškodbe so običajno manjše, kot pri vetrolomu, vendar pa se les razvrednoti, zaradi poškodb pa ga je treba običajno čim prej posekati.

Na snegolom so najbolj občutljivi iglavci, ki imajo iglice preko celega leta. Smreka je med iglavci manj občutljiva, ker ima stožičasto krošnjo, veje pa so upogljive in zelo elastične. Ko se nabere dovolj snega, običajno sam spolzi na tla. Med bolj izpostavljenimi so bori. Verjetnost snegoloma se poveča, če mokremu snegu sledi močan veter ali pa dež.

Proti snegolomu so odporni listavci. Gole veje zadržijo le majhne količine snega in obremenitev ni dovolj velika, da bi se lomile veje. Povsem drugače pa je, če pade zgodnje jesenski sneg, ko je drevje še olistano ali pa pozno spomladanski sneg, ko je drevje že olistano. Listi dobro zadržujejo sneg, obremenitve hitro dosežejo kritično mejo in veje se začnejo lomiti. Najbolj so ogroženi letvenjaki in drogovnjaki.

Pri nas so snegolomi najpogostejši v pasu od 800 do 1300 m nadmorske višine. Med bolj ogrožena območja štejejo osojne lege, pobočja in grebeni. Proti snegolomom so bolj odporni sestoji, ki imajo vsaj 20 % listavcev.

Verjetnost snegolomov zmanjšamo s pravilnim gospodarjenjem. Spodbujamo vrstno mešane sestoje, skrbimo, da so sestoji raznodobni (drevesa različnih starosti) in redno izvajamo nego mladih gozdov.

V snegolomu poškodovano drevje čim prej odstranimo iz gozda, da ne pride do razvoja škodljivcev. Če so polomljene veje v krošnji, deblo pa je ostalo nedotaknjeno, potem les ne izgubi vrednosti. Sečnja in spravilo takšnega lesa je bolj zahtevna in nevarna, saj so v krošnji polomljene veje, ki lahko padejo na sekača.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem