Za privlačen in bogat vrt: www.vrtnarava.si

Zgodovina motornih žag

Motorna žaga je osnovno orodje vsakega sekača. Sodobne motorne žage, ki jih imenujemo tudi motorne verižne žage, so stroji, ki imajo svoje zametke v 18. stoletju. Od takrat so se močno razvile in sodobne motorne žage so relativno lahke in enostavne za uporabo.

Motorna verižna žaga ima svoje korenine v medicini. Konec 18. stoletja so izdelali ročno verižno žago, ki so jo uporabljali za žaganje kosti. Okoli leta 1830 je nemški ortoped Heine izdelal kirurški instrument osteotom za rezanje kosti. To je verižna žaga na ročni pogon, pri čemer je veriga potovala po vodilnem rezilu. Veriga je imela rezalne zobe, ki so bili brušeni pod kotom.

V 19. stoletju in na prelomu v 20. stoletje je bilo nekaj poskusov izdelave strojne žage za podiranje drevja, ki pa se niso obnesli. Vsi stroji so bili težki, nerodni in neprimerni za uporabo v gozdu. Šele leta 1926 je nemški inženir Andreas Stihl, ki je imel podjetje Stihl, izdelal prvo pravo moderno motorno verižno žago. Prva verižna žaga je imela električni pogon in ni bila primerna za delo v gozdu. Stihl je šele leta 1929 izdelal bencinsko motorno verižno žago, ki je bila uporabna za delo v gozdu, a ni njen oče. Prvo sodobno bencinsko motorno žago je pred njim leta 1927 izdelal Emil Lerp, ustanovitelj podjetja Dolmar in takoj začel z njihovo proizvodnjo in prodajo. Motorna žaga je bila uspeh in tudi drugi so se podali v njihov razvoj in proizvodnjo.

prva motorna verižna žaga
Prva bencinska verižna motorna žaga, ki jo je izdelal Emil Lerp, ustanovitelj podjetja Dolmar (fotografija: Dolmar).

Prve motorne žage so bile težke in nerodne za uporabo z njimi pa sta morala rokovati dva človeka. Po drugi svetovni vojni so novi lahki materiali, ki so se začeli uporabljati za izdelavo motorjev, omogočili izdelavo lažjih motornih žag, ki so za rokovanje potrebovale le enega človeka.

Že takoj na začetku so se pojavile zdravstvene težave pri delavcih, ki so rokovali motorne žage. Hrup in tresenje sta puščala hude posledice in delavci so hitro imeli težave s sluhom in rokami. Pojavila se jim je t.i. bolezen belih prstov, zaradi katere ni mogoče uporabljati rok. Zato je po vojni šel razvoj v smer zmanjševanja negativnih učinkov na delavce. Sodobne motorne žage so mnogo bolj prijazen do delavcev, kljub temu pa še niso uspeli povsem izničiti njihovih negativnih učinkov.

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu