Gozd in gozdarstvo

Najdebelejša smreka v Sloveniji raste na območju Bohinja, kažejo zadnje meritve. Raste pod Voglom na težko dostopni polici 1.300 m nad morjem, kjer je zaščitena pred močnimi sunki vetra. Gozdarji so jo odkrili leta 1993, uradno pa so jo izmerili letos. Zaradi izjemne velikosti so jo poimenovali Kraljica Bohinja.

Na letošnjem, 11. posvetu, ki je potekal v torek, 25. maja 2021, so udeleženci govorili o vplivu podnebnih sprememb na gozd in les. Podnebne spremembe vplivajo na pomlajevanje gozdov in pa na samo strukturo in fizikalne lastnosti lesa, ki v spremenjenih razmerah hitreje prirašča. To pa ima vpliv na samo uporabo lesa in njegovo odpornost.

Pred dobrim mesecem so v okviru projekta LIFE Lynx v gorenjske gozdove izpustili pet risov. Vseh pet je opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, ki sporočajo lokacijo risov. Prvi podatki kažejo, da se vsi izpuščeni risi zadržujejo na območju mesta izpusta. Samca sta se gibala po nekoliko večjem območju kot samice, Tris pa je tudi obiskal enega izmed vršacev nad 2000 m.

Na območju kočevskih gozdov so predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij 20. maja 2021, tik pred začetkom Tedna gozdov 2021, uradno odprli Pragozdno pot Krokar, ki bo obiskovalce popeljala do roba tega prvinskega bukovega gozda, od leta 2017 uvrščenega na seznam svetovne naravne dediščine Unesca.

Letošnji Teden gozdov bo potekal od 24. do 30 maja. Vsako leto se v tednu gozdov odvijejo različne prireditve povezane z gozdovi. Tako bo tudi letos, saj Zavod za gozdove in drugi organizatorji pripravljajo številne prireditve pod geslom »Načrtno z gozdom!«. Letošnja glavna tema je načrtovanje razvoja gozdov, izpostavljeni temi pa sta tudi gozdne učne poti in velike zveri. Ne smemo pozabiti, da letos mineva 250 let od izdelave prvega, Flameckovega, gozdnogospodarskega načrta za Trnovski gozd.

Zavod za gozdove Slovenije je izvedel merjenje višine duglazije, ki raste v celjskem Mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju. Drevo je visoko 67 m, prsni premer je 150 cm, ocenjen volumen pa 27 m3. Pečovniška duglazija, ki so jo poimenovali Gaberka, je za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem.