Gozd in gozdarstvo

Pohodnici iz Gorenjske sta sredi avgusta ob gozdni poti na območju Jelovice opazili risinjo in tri risje mladiče. Strokovnjaki projekta LIFE Lynx so potrdili, da se je risinja Aida takrat zadrževala na tem območju. Glede na podatke iz njene telemetrične ovratnice so mladiči stari dober mesec dni.

Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni je 22. avgusta potekalo 22. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki ga je organiziral Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s Pomurskim sejmom. Letošnji skupni zmagovalec, na sicer nekoliko okrnjenem tekmovanju, je Mihael Brlec iz OE Ljubljana.

Triletni projekt Carnivora Dinarica, ki se zaključuje, je bil namenjen izboljšanju varstvenega stanja velikih zveri (volkov, medvedov in risov) na območjih Natura 2000 v Sloveniji in na Hrvaškem. Glavni cilji projekta so bili odpraviti pomanjkljivosti pri čezmejnem upravljanju velikih zveri, zmanjšati tveganje za velike zveri in zmanjšati nerazumevanje vloge velikih zveri v ekosistemu.

Z začetkom julija smo stopili v šesto leto delovanja družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki je poznana tudi po kratici SiDG. Podjetje je v lasti države in gospodari z državnimi gozdovi, ki predstavljajo dobrih 20 % vseh slovenskih gozdov.

Najdebelejša smreka v Sloveniji raste na območju Bohinja, kažejo zadnje meritve. Raste pod Voglom na težko dostopni polici 1.300 m nad morjem, kjer je zaščitena pred močnimi sunki vetra. Gozdarji so jo odkrili leta 1993, uradno pa so jo izmerili letos. Zaradi izjemne velikosti so jo poimenovali Kraljica Bohinja.

Na letošnjem, 11. posvetu, ki je potekal v torek, 25. maja 2021, so udeleženci govorili o vplivu podnebnih sprememb na gozd in les. Podnebne spremembe vplivajo na pomlajevanje gozdov in pa na samo strukturo in fizikalne lastnosti lesa, ki v spremenjenih razmerah hitreje prirašča. To pa ima vpliv na samo uporabo lesa in njegovo odpornost.