Gozd in gozdarstvo

Napovedan je bil vroč avgustovski ponedeljek, v katerem naj bi temperature v dolinah in kotlinah po vsej Sloveniji krepko presegle 30 stopinj Celzija. Na takšen dan je najbolje pobegniti v višave, kjer so temperature bistveno nižje, še posebej v gozdovih. Odpravil sem na pohod od Rogle do Lovrenških jezer, kjer me je pot vodila nekaj časa po pašnikih, potem pa večji del skozi zanimiv smrekov gozd na nadmorski višini med 1400 m in nekaj preko 1500 m.

Zavod za gozdove Slovenije je sporočil, da v Sloveniji letos poteka zelo intenziven napad podlubnikov. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Do 25. julija je bilo za posek zaradi lubadarja označenih že za 470.000 m3 lesa.

Zavod za gozdove Slovenije je objavil poročilo o stanju gozdov za leto 2018, ki je dosegljivo na njihovi spletni strani. V letu 2018 je bilo z gozdovi porasle 58,1 % površine Slovenije, zaraščanje pa se je, z izjemo bolj odmaknjenih predelov, ustavilo.

Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ob 70-obletnici ustanovitve organizira fotografski natečaj na temo »Gozd in človek«. Tema natečaja je gozd in človekov odnos do gozdnega prostora. V okvir teme natečaja sodijo posnetki, s katerimi želijo fotografi opozoriti na lepote žive in nežive narave v gozdu in na značilnosti ali posebnosti, ki so posledica večstoletnega človekovega neposrednega ali posrednega delovanja v njem v najširšem smislu. Fotografije naj kažejo naravne gozdne oblike in njihovo ohranjenost ter odnos in vpliv človeka, sodobne družbe ali tehnologije na gozd. Fotografije naj imajo sporočilno vrednost razpisane teme.

Nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik je bil izbran za predsednika foruma o prihodnosti gozdov ThinkForest, ki deluje v sklopu EFI – evropskega gozdarskega inštituta. ThinkForest povezuje oblikovalce politik, znanstveno skupnost in druge posameznike in organizacije, ki jih zanimajo vseevropska vprašanja, povezana z gozdovi in povezanimi oblikami ekonomije.

V zadnjem obdobju je bilo v medijih veliko govora o škodah, ki jih velike zveri povzročajo s plenjenjem pašnih živali. Najbolj izpostavljena skupina je drobnica. To so živali, ki nimajo razvitih obrambnih mehanizmov pred zvermi, poleg tega pa je njihovo gibanje omejeno na pašnik. Če zverem uspe priti na pašnik, je škoda neizbežna. Poleg visokih elektromrež so se tako v Sloveniji kot tujini kot učinkovit pristop k preprečevanju škod izkazali pastirski psi. V projektu LIFE DINALP BEAR so rejcem drobnice iz delovnih linij sofinancirali 20 mladičev pastirskih psov.