Gozd in gozdarstvo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da je sanacija slovenskih gozdov po številnih ujmah od februarja 2014, ko je naše gozdove prizadel katastrofalen žledolom, zelo uspešna. V zadnjih petih letih je bilo zaradi ujm posekanih 17,76 milijona kubičnih metrov drevja.

Začenjajo se priprave na 14. dražbo vrednejšega lesa. Dovoz hlodovine bo potekal od 3. do 18. januarja 2020, ogled za kupce bo od 25. januarja do 4. februarja. Dan odprtih vrat, ko si bo lahko vsa zainteresirana javnost ogledala ponujeno hlodovino in dosežene cene, pa bo 19. februarja.

Maja 2018 se je zaključil projekt LIFE WolfAlps. Zaradi uspešnosti projekta se je Evropska komisija odločila, da bo s projektom v novi in širši obliki nadaljevala še naslednjih 5 let. Projekt z daljšim naslovom »Izvajanje usklajenih aktivnosti za izboljšanje sobivanja z volkovi na območju Alp« bo pomembno prispeval k novim spoznanjem na področju varstva biološke raznovrstnosti, hkrati pa bo imel z izvedenimi ukrepi na terenu tudi velik ekonomski vpliv na lokalnem nivoju.

Zavod za gozdove Slovenije je minuli četrtek že enaindvajsetič podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Prejemniki priznanj za skrbno delo z gozdom, po eden iz vsake območne enote, izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varovalno opremo in nenehno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.

Odhajajoči podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen je pozval celotni gozdarski sektor, da se začne bolj aktivno ukvarjati s promocijo in lobiranjem za svoje interese na ravni Evropske unije. Evropska komisija in Evropski parlament imata premalo strokovnega znanja o gozdovih in gozdarstvu in zato težko ščitita interese evropskega gozdarstva.

Reke Mura, Drava in Donava tečejo skozi pet držav in tvorijo zeleni pas dolg 700 kilometrov. Obenem povezujejo več kot 930.000 hektarjev edinstvenega območja z razkošno naravno in kulturno dediščino, ki obsega tudi številne poplavne gozdove. Avstrija, Slovenija, Madžarska, Hrvaška in Srbija so na UNESCO podale nominacijo za ustanovitev pet-državnega biosfernega rezervata Mura – Drava – Donava. O nominaciji bo UNESCO predvidoma odločil junija 2020.