Vitli Krpan

Tvegano vedenje ljudi krivo za več napadov zveri

Medved - glavaSobivanje velikih zveri in človeka v Evropi je bilo skozi vso zgodovino povezano z iztrebljanjem zveri in napadi na človeka. V zadnjih desetletjih se je veliko naredilo na tem, da so se velike zveri širile na območja, kjer so nekoč že bivale, pa so bile iztrebljene. V zadnjih letih pa je vedno več poročil o napadih zveri na človeka. Vendar pa povečano število napadov ni le posledica večjega števila zveri, temveč tudi bolj tveganega vedenja ljudi.

34. gozdarski študijski dnevi »Preučevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji: včeraj, danes, jutri?«

Gozdarski študijski dnevi17. november 2017 - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani vabi na 34. gozdarske študijske dni »Preučevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji: včeraj, danes, jutri?«, ki bodo v torek, 21. in sredo, 22. novembra 2017, v Predavalnici G6, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Večna pot 83, Ljubljana.

Z mednarodnim povezovanjem proti invazivnim vrstam v gozdovih

Cvet robinije8. november 2017 - Zaradi globalizacije in posledično povečane mednarodne trgovine je nevarnost vnosa tujerodnih vrst v naše gozdove velika. Dodatno na preživetje tujerodnih vrst ugodno vplivajo klimatske spremembe. Za uspešno preprečevanje vnosa tujerodnih vrst je zato nujno potrebno mednarodno sodelovanje. Zato je FAO organiziral Gozdno omrežje za invazivne vrste za Evropo in Srednjo Azijo – REUFIS, katerega del je postala tudi Slovenija.

Gozdarski inštitut bo še naprej sodeloval s Kitajci

Podpis memoranduma6. november 2017 - Slovensko gozdarstvo je iz strokovnega vidika zagotovo med najbolj naprednimi na svetu. To se kaže tudi v sodelovanju naših gozdarskih strokovnjakov in inštitucij v mednarodnih projektih in z drugimi tujimi inštitucijami, ki se ukvarjajo z gozdarskim področjem. Gozdarski inštitut Slovenije je s Kitajsko akademijo za gozdove podpisal memorandum o soglasju o nadaljnjem dolgoročnem mednarodnem partnerstvu znanstveno-raziskovalnega sodelovanja v gozdarstvu.

Smrekovi štori, lubje, veje in korenine imajo vrednost

Propadajoči štorPri sečnji smreke v gozdu običajno pustimo veje, lubje, štor in v primeru lupljenja tudi lubje. Večini predstavlja glavno finančno vrednost les v deblu. Visoko finančno vrednost imajo lahko tudi sečni ostanki, če jih znamo pravilno izkoristiti. Lubje, štori, veje in korenine vsebujejo bioaktivne snovi, ki jih uporabljajo farmacevtska, kozmetična in industrija prehranskih dopolnil.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem