Borovnica

Borovnica je, poleg kostanja, zagotovo eden izmed najbolj nabiranih gozdnih sadežev. To gre pripisati temu, da so borovnice dobrega okusa in vsebujejo številne učinkovine, ki ugodno vplivajo na človeško telo.

Borovnica (Vaccinium myrtillus) najbolje uspeva predvsem v severnih delih Evrope, Azije, na Grenlandiji in v severozahodnem delu Severne Amerike. Pri nas raste skoraj povsod. Uspeva v iglastih gozdovih in zakisanih listnatih gozdovih. Najdemo jih tudi na barjanskih resavah. Ni je na apnenčastih tleh.

Borovnica
Borovnica - Vaccinium myrtillus
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), Biolib.de)

Borovnica je do 60 cm visok polgrm z zelenimi vejami. Listi so jajčasti in zašiljeni, drobno nazobčani in dolgi 2 do 3 cm. Cvet je zelenkast do rdečkast, velik 4 do 5 mm. Cveti od aprila do avgusta. Cvetove oprašujejo čmrlji. Plod je modra jagoda, ki je v notranjosti rdeča. Velika je od 5 do 8 mm.  

Borovnice jemo sveže. Lahko jih tudi zmrznemo ali posušimo. Iz njih lahko izdelamo marmelado, kompot in sirup. Borovnice imajo številne zdravilne lastnosti. Borovnice izboljšujejo vnetja, prehodnost ožilja, večajo odpornost organizma, izboljšujejo prebavo in zaustavljajo drisko.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem