Uniforest

Golosečno gospodarjenje

Golosečno gospodarjenje je način gospodarjenja z gozdom, kjer se uporablja sečnja na golo (golosečnja) pri tem pa nastanejo goloseki. Sestoj, ki ga želimo pomladiti, odstranimo v celoti, ne glede na starost, debelino in kakovost dreves. Gre za popolno odstranitev dreves, katere rezultat je gola površina. To golo površino obnovimo tako, da posadimo ali posejemo nova drevesa. Naravna obnova je možna samo na manjših površinah in z drevesnimi vrstami, ki imajo lahka semena, ki lahko po zraku potujejo več 10 ali 100 metrov.

Posebna oblika golosečnega gospodarjenja je gospodarjenje s prihranjenci. Na golosečni površini pustimo nekaj dobro ukoreninjenih in zdravih dreves, ki imajo polno razvite krošnje – v sestoju niso bila utesnjena. Ta poskrbijo za proizvodno semen in nasemenitev golih tal. Ta drevesa posekamo ob naslednjem ciklu sečnje. Primerne drevesne vrste so dob, graden, macesen in rdeči bor.

Golosečno gospodarjenje ima prednosti, ki so povezane predvsem s kratkoročnim ekonomskim učinkom. Naenkrat pridobimo velike količine lesa na majhni površini in sečnja ter spravilo sta poceni. Vendar pa se ekonomski učinek zelo zmanjša, če upoštevamo še stroške obnove gozda, sanacije posledic erozije in druge negativne učinke.

Pri sečnji na golo prevladujejo negativne lastnosti, ki ne odtehtajo kratkoročnega ekonomskega učinka:

  • nastanek erozije (plazovi, izpiranje zemlje, odpihovanje zemlje),
  • mineralizacija humusa, kar vodi v pomanjkanje hranilnih snovi,
  • zamočvirjenje tal na mokrih rastiščih,
  • pretirano izsuševanje tal na suhih rastiščih,
  • pojav pozeb, ki otežujejo razvoj novega gozda,
  • pretiran razvoj zelnatih rastlin, ki ovirajo razvoj mladih drevesc.

Vse te slabosti močno otežujejo razvoj novega gozda in zahtevajo veliko več dela pri negi mladja in gošče. Problem pri golosekih je tudi dejstvo, da ne upoštevamo sečne zrelosti dreves in je lahko zaradi tega izkupiček pri sečnji manjši, kot je potencial na rastišču. Goloseki imajo močan vpliv na podobo krajine.

Goloseki imajo nekaj pozitivnega vpliva na pojavljanje živalskih vrst. Številnim živalim ustrezajo odprte površine, na gola tla, pa se naselijo številne cvetoče rastline in rastline, ki tvorijo plodove (robide, maline).

Zaradi vseh naštetih negativnih strani se pri nas golosečno gospodarjenje uporablja le izjemoma, goloseki pa so prepovedani. Goloseki v Sloveniji povzročijo veliko škodo v okolju in sprožajo na hribovitih terenih proženje plazov. Sečnja na golo se izjemoma izvaja na manjših površinah na rastiščih jelše, kjer na drug način ni mogoče pomlajevati.

Do nastanka golih gozdnih površin pride pri ujmah, kot sta vetrolom ali žledolom, ki lahko povsem uničita gozd na veliki površini. V tem primeru moramo golo površino čim prej umetno zasaditi ali posejati.

Golosečni način gospodarjenja se uporablja povsod tam, kjer prevlada kratkoročni ekonomski pogled nad trajnostnim pogledom. Predvsem v Skandinaviji opravičujejo golosečni način gospodarjenja z dejstvom, da se zaradi nizkih temperatur slabo razkraja humus, ki ovira naravno obnovo. Vendar pa so izvedeni goloseki bistveno preveliki.

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu