Varna hoja po gozdu

Gozdna cestaHoja je osnovni način gibanja po gozdu. Čeprav velik del življenja prehodimo, pa je treba biti pri hoji v gozdu pozoren na določene posebnosti. Zaradi njih se precej razlikuje od hoje po mestu, dvorišču ali travnikih. Hoja po gozdnih poteh ali izven njih je lahko nevarna, če nismo ustrezno opremljeni in izkušeni. Zato je smiselno, da pri daljših pohodih po neznanih gozdovih s seboj vzamemo nekoga, ki te gozdove pozna ali pa ima dovolj izkušenj.

V neznane gozdove se ne odpravljamo brez kompasa ali GPS sprejemnika z zadostno količino rezervnih baterij in zemljevida. V gozdu se lahko hitro izgubimo občutek za orientacijo, še posebej v oblačnem vremenu. Kjer so krošnje goste, tudi v sončnem vremenu ne vidimo sonca, da bi se po njem vsaj približno orientirali. Za varen obisk gozda je potrebna tudi ustrezna obutev in druga oprema, da se ne bomo poškodovali.  

Hojo po gozdu je treba prilagoditi lastnim zmogljivostim oz. zmogljivosti najšibkejšega člana skupine. Hoje nikoli ne začnemo s polnim tempom, saj potrebujemo 10 do 20 minut, da se segrejemo. Tempo stopnjujemo počasi in ga prilagajamo razmeram. Če hodimo po vodoravni gozdni cesti, lahko kilometer razdalje premagamo v 10 do 15 minutah. Čas pa se poveča, takoj ko zavijemo s ceste na gozdno vlako ali pot in če se spremeni naklon. Pri hoji skrbimo, da je obremenitev telesa ves čas enakomerna, kar pomeni, da pri vzponih hitrost zmanjšamo. Med hojo delamo postanke. Prvi postanek naredimo, ko se ogrejemo - po 10 do 20 minutah. Krajše postanke (do 5 minut) lahko nato delamo vsake pol ure, daljši postanek (več kot 30 minut) pa naredimo po dveh do štirih urah hoje. Po daljšem počitku začnemo s počasno hojo, saj se moramo ponovno ogreti.  

V gozd ne hodimo v močnem vetru. Veter lahko z dreves lomi veje ali pa celo podira drevesa. Padajoča veja nas lahko močno poškoduje ali celo ugonobi, če pa na nas pade drevo pa so po vsej verjetnosti poškodbe usodne. Ravno tako se v gozd ne odpravimo, kadar nastaja žled ali pa pada moker sneg. Moker sneg in žled močno obremenita drevesa, ki lahko pod težo popustijo. Lomijo se veje in podirajo drevesa.