Oglas odgovorna raba gozdov

Malina

Številne sorte malin gojimo na vrtu. Nekatere sorte rodijo dvakrat letno zelo obilno in jih gojijo tudi na plantažah. Malinjak (Rubus idaeus) - malina je plod - raste v gozdu, kjer pa rodi le enkrat letno.

Malinjake bomo našli predvsem na gozdnih posekah in v svetlih gozdovih. Pogosto so ob poteh. Rastejo po vsej Sloveniji vse do subalpinskega pasu.

malina
Malinjak - Rubus idaeus
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), Biolib.de)

Malinjak je do 120 cm visok grm. Dvoletni poganjki so oleseneli, medtem ko so enoletni poganjki zeleni. Ima 3 do 5 delne pernate liste. Poganjki imajo drobne trne, ki se radi lomijo. Cvetovi so slabo opazni z belimi venčnimi listi. Iz cveta se razvije birni plod malina rdeče barve.

Maline nabiramo od sredine maja do julija. Nabrane maline čim prej porabimo. Najbolje je, da jih pojemo kar na mestu nabiranja, saj transport v košari ali vrečki slabo prenašajo, ravno tako tudi premeščanje. Imajo kratek rok trajanja, lahko pa jih zmrznemo.
    
Maline imajo nekatere zdravilne učinke. Delujejo razkuževalno in očiščevalno. Zaustavljajo krvavitve in zmanjšujejo premočne krvavitve pri menstruaciji. Urejajo prebavo in pospešujejo prebavo ter delovanje žlez. Čistijo ledvice in sečne poti. Čaj iz posušenih listov malinjaka deluje blago razkuževalno in pomaga proti driski, vnetju ustne votline in prehladu.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem