Žledolom

Žledolom nastane, kadar se na drevesih nabere toliko ledu (žleda), da popustijo pod težo. Žled nastaja v specifičnih vremenskih pogojih. Običajno mora biti v višinah topel zrak, v nižinah pa hladen zrak s temperaturami pod ničlo. Veje dreves imajo temperaturo nekoliko pod 0 stopinj Celzija in, ko nanje padejo dežne kapljice, zmrznejo. Ledeni oklep se povečuje, dokler ne postane pretežak. Takrat pride do lomljenja vej. Žled povzroča tudi veliko škodo na daljnovodih, ki popustijo pod težo ledu.

Žled na drevesu
Žled na brezi

Žled se najpogosteje pojavlja na nadmorski višini med 500 in 1000 m. Izpostavljen je predvsem jugozahodni del Slovenije. V gozdovih nastanejo poškodbe zaradi žleda običajno po enem dnevu zmernih padavin v pogojih, ko nastaja žled.

Poškodbe zaradi žleda običajno nastanejo na večjem območju. Poškodbe na drevesih so različno intenzivne. Najmilejša oblika poškodb so lahko posamezne polomljene veje, ki ne zdržijo teže ledu, lahko pa pride do preloma na deblu. Lomljenje drevesnih debel popolnoma razvrednoti les, saj pride do loma na večji razdalji in v nekaterih primerih lahko les poči vse do korenovca. Takšen les izgubi večino vrednosti in je primeren le še za celulozo, pelete ali sekance. Pogojno lahko tak les uporabimo za izdelavo drv. Zaradi teže žledu se lahko prevrnejo cela drevesa. Drevesa, predvsem tanjša, se tako upognejo, da se ne poravnajo več. Od žleda poškodovano drevje je treba čim prej odstraniti iz gozda, da se ne razvijejo škodljivci. Najbolj so ogroženi iglavci (predvsem smreka), saj lahko žledolomu v naslednjih letih sledi izbruh lubadarja, če poškodovanih dreves ne odstranimo iz gozda dovolj hitro. Sečnja in spravilo takšnega lesa sta bolj zahtevna in nevarna.