Bukev

Bukev (Fagus sylvatica) je eno izmed najbolj razširjenih dreves v naših gozdovih. Če bi bili gozdovi povsem prepuščeni naravnemu razvoju, bi bukev predstavljala 58 % celotne lesne zaloge. Danes je njen delež okoli 29 %.

Bukev zraste do 40 m visoko in ima premer debla do enega metra. Posamezna drevesa lahko dosežejo večje dimenzije. Deblo ima sivo in gladko skorjo, na kateri so jasno vidni ostanki odpadlih vej. Popki so podolgovat, 2 cm dolgi in rjave barve. Listi so ovalni, dolgi od 4 do 10 cm. Spomladi so svetlo zeleni preko poletja pa potemnijo in postanejo temno zeleni. Bukev cveti maja, plodovi – žir – pa dozorijo zgodaj jeseni. Dobro uspeva na svežih in globokih s kalcijem bogatih tleh. Dobro uspeva tudi v senci, predvsem mlade bukve lahko več deset let rastejo v senci drugih dreves. Občutljiva je na sončne opekline, ki nastanejo, če popolnoma odstranimo okoliško drevje in so debla izpostavljena močnemu soncu.

Luibje bukve
Bukev ima gladko sivo skorjo na kateri so jasno vidne slepice.

Bukev je pri nas mogoče najti povsod z izjemoma slovenske Istre in na poplavnih območjih v panonski nižini. Uspeva vse do gozdne meje.

Les bukve se široko uporablja. Les slabše kakovosti je primeren za izdelavo drv in celuloze, boljši  pa se uporablja za izdelavo pohištva, parketa, kolarske izdelke in vezane plošče. Les je trd in težak ter ima gostoto od 600 do 800 kg/m3. Na prostem je slabo obstojen in potrebuje dobro zaščito. Nezaščiten bukov les na prostem propade v 4 do 6 letih. Žir se uporablja za prehrano živali in za izdelavo olja.

Bukev se uporablja tudi v okrasne namene. Obstaja več kot 70 različnih sort bukve, ki jih najdemo po številnih parkih in vrtovih v Evropi. Pri nas ima največjo zbirko Arboretum Volčji Potok, kjer je mogoče videti 15 različnih sort. Večina se jih razlikuje po barvi in obliki listov, nekatere pa po obliki rasti. Nekatere sorte ne dosežejo večjih višin in so primerne tudi za manjše vrtove.

Jesensko bukovo listje
Bukovo listje jeseni gozdove obarva v značilno rumeno barvo.

Najvišje bukve pri nas rastejo nad reko Krko med Dvorom in Sotesko. Posamezna drevesa presegajo višino 45 m.