Sprevodni prelci

Sprevodni prelci so metulji, ki pri nas povzročajo težave predvsem na hrastih in borih. Gosenice imajo strupene dlačice, ki lahko povzročajo alergijsko reakcijo, če pridemo v stik z njimi. Značilnost gosenic je, da živijo v gnezdih, ki jih zapustijo, ko se odpravijo prehranjevat. Na hranjenje se odpravijo v značilnih kolonah – sprevodih. Od tod tudi ime sprevodni prelci.

Pinijev ali borov sprevodni prelec

Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) se je v Sloveniji pojavil leta 1904 na Krasu in se nato hitro razširil. Napada bore, cedre in macesne.

Odrasli metulji imajo preko kril od 35 do 40 mm. Prednja krila so temno siva. Samčki imajo jasno vidne črne prečne proge. Gosenice zrastejo do 40 cm. Zgornji del je temno siv ali črn s temno rdečo progo. Spodnji del je rumenkast. Porasla je s strupenimi dlačicami.

Pinijev sprevodni prelec roji julija. Oplojena samička izleže do 200 jajčec spiralno okoli iglic. Avgusta se izležejo gosenice, ki ves čas razvoja živijo skupaj v gnezdu. Iz gnezda se odpravijo v mraku, ko odidejo na prehranjevanje. Potujejo v koloni po ena. Zimo preživijo v gnezdu. Prenesejo zelo nizke temperature, škodijo pa jim vlažne zime. Po zimi obžirajo še mesec dni, preden se zabubijo v tleh.

S svojim obžiranjem močno zmanjšujejo prirastek lesa in tako povzročajo gospodarsko škodo. Strupene dlačice povzročajo ob stiku alergijsko reakcijo in so človeku nevarne. Pinijev sprevodni prelec ima veliko naravnih sovražnikov, najpomembnejši pa so muškatniki.

Hrastov sprevodni prelec

Metulji hrastovega sprevodnega prelca (Thaumatopoea processionea) merijo preko kril od 25 do 35 mm. Prednja krila so rumenkasto siva. Samčki imajo jasno vidne 3 temne prečne proge. Gosenica je modrosiva s temno glavo. Na straneh je belkasta. Po zgornjem delu ima temno rdeče pege, iz katerih izraščajo strupene dlačice.

Hrastov sprevodni prelec roji avgusta in v začetku septembra. Samice odložijo od 100 do 200 jajčec na gladko hrastovo lubje (debla mlajših dreves in veje starejših). Ob koncu marca in na začetku aprila se iz jajčec izležejo gosenice. Gosenice v rogovili ali na drugem zavetnem mestu naredijo zapredek, kjer skupaj bivajo preko dneva. Zvečer se odpravijo na hranjenje v druga za drugo v več vrstah, procesijo pa vodi ena gosenica. Med premikanjem za seboj puščajo nitke. Sredi julija se zabubijo v gnezdu. Po 2 do 3 tednih se razvijejo odrasli osebki.

Ličinke obžirajo predvsem liste hrasta. Kadar je gradacija intenzivnejša pa lahko preidejo tudi na druge listavce. Strup v dlačicah povzroča na koži boleča vnetja.

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu