Pregled gozda
Gozd se neprestano spreminja. Če želimo iz gozda dobiti čim več, je treba pravočasno izvajati potrebne ukrepe. Vesten lastnik redno spremlja dogajanje v gozdu. To mu omogoča pravilno gospodarjenje z gozdom in pravočasno načrtovanje gozdnih del, kar je ključ za velik donos.
Z rednim pregledovanjem gozda lastnik ne le spremlja njegov razvoj, temveč ga tudi zelo dobro spozna. Pogosteje kot obiskuje gozd, bolj podrobno ga bo poznal in boljše možnosti bo imel za uspešno gospodarjenje. Spremljanje razvoja gozda je ključnega pomena.
Lastnik naj bi svoj gozd obhodi najmanj 1-krat letno. To omogoča osnovno seznanjenost z dogajanjem z gozdom. Priporočljivo je, da se gozd pregleda vsaj 2-krat letno: spomladi in proti koncu poletja. Tako bomo lahko hitreje odkrili morebitne težave s podlubniki (lubadarji) in pravočasno ukrepali. Po ujmah čim prej obiščemo gozd (ko je to varno) in ocenimo nastalo škodo.
Pred obiskom gozda ponovno preglejmo načrt gospodarjenja z gozdno posestjo, ki je osnova za gospodarjenje z večjimi gozdnimi posestvi, da osvežimo znanje. Pri pregledu gozda se sproščeno sprehodimo skozi gozd. Opazujmo drevesa, podrast, tla in bodimo pozorni na vse morebitne spremembe. Pozorni smo na:
- pojav ostankov lesa v obliki prahu ob smrekah in jelkah, ki kaže na napad podlubnikov,
- sušenje smrek in jelk, ki kaže na napad podlubnikov,
- spremembe (deformacije) na listih, vejicah in deblih dreves, ki nakazujejo napad škodljivcev,
- sušenje dreves,
- razvoj podmladka in pomladitvenih jeder,
- razvoj mladja, gošče, letvenjaka, drogovnjaka,
- stanje najvrednejših dreves,
- drevesa, ki so primerna za posek,
- poškodbe nastale zaradi divjadi,
- poškodbe, ki jih povzročijo obiskovalci,
- stanje vlak in gozdnih cest,
- stanje vodnih strug,
- na morebitne tatvine lesa,
- druge spremembe in znake, ki kažejo na stanje gozda.
Opažanja si lahko zapišemo v dnevnik, ki nam bo v pomoč kasneje pri odločanju glede ukrepov, ki jih bomo izvedli. S seboj vzemimo fotoaparat, da poslikamo pomembne spremembe. Če smo ljubitelji gob in drugih gozdnih sadežev, nam bo v pomoč košara, saj ob takšnem pregledu lahko nabiramo gozdne dobrote. Pri večjih gozdnih posestih je smiselno imeti s seboj zemljevid oz. karto gozda, kamor bomo lahko vrisali ali označili pomembne spremembe. Namesto karte lahko uporabimo naprednejši GPS sprejemnik, v katerega vnesemo podrobno karto gozdne posesti in ga je mogoče povezati z računalnikom.
Če opazimo kakšne spremembe, pa ne moremo določiti, za kakšne spremembe gre (npr. da sumimo napad škodljivcev), se v gozd vrnemo čez 2 do 3 tedne in ponovno preverimo stanje.
Pri pregledu gozda ne bomo hodili le po uhojenih poteh in gozdnih vlakah, temveč se bomo gibali tudi po brezpotju med drevesi. Zato moramo imeti ustrezno obutev in opremo, da bo hoja varna. S seboj vzemimo GPS sprejemnik ali kompas, da si bomo lahko pomagali, če se izgubimo. To je še posebej pomembno, če je naša gozdna posest v večjem gozdnem kompleksu ali pa v ravnini. Prav tako ne pozabimo na mobilni telefon, s katerim bomo lahko poklicali pomoč v primeru nezgode.