Začel se je teden gozdov 2024, katerega geslo je sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam. V sklopu tedna gozdov se bo zvrstilo po vsej Sloveniji veliko različnih prireditev, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije in drugi.

Gozdovi imajo za Slovenijo in Slovence pomembno vlogo. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo leta 2022 od celotne porabe energije v gospodinjstvih, kar 34 % pridobljene iz lesnih goriv. Od tega jo je bilo 10 % porabljene za ogrevanje sanitarne vode, 1,3 % za kuhanje, 88,7 % pa za ogrevanje.

Lepo vreme in zaskrbljenost za slovenske gozdove sta motivirala veliko prostovoljcev, da so se udeležili prostovoljske akcije sadnje dreves Pomladimo gozdove 2024. V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je akcijo organizirala že petič, ocenjujejo, da se je pogozdovanja udeležilo med 800 in 900 prostovoljcev, ki so skupaj posadili okoli 10.000 dreves 14 različnih drevesnih vrst.

S koncem marca se bo zaključil mednarodni projekta reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih projekta so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah. V prihodnje je cilj, da se oba dela populacije povežeta, kar je nujno za dolgoročno ohranitev risov pri nas.

Osemnajsta licitacija vrednejšega lesa, ki vsako leto poteka v Slovenj Gradcu, je, tako kot prejšnje, ponovno pokazala, da v slovenskih gozdovih raste visokokakovosten les, ki lahko na trgu dosega visoke cene. Čeprav letos rekordi niso bili preseženi, manjša pa je bila tudi količina pripeljanega lesa, pa so lahko prodajalci zadovoljni z izkupičkom. Je pa dražba nakazala, da se trg z lesom ohlaja. Letos je kupec za najdražji hlod odštel skoraj 10.000 €.