Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so predstavili znanje o rjavih medvedih, ki ga na fakulteti zbirajo, gradijo in negujejo že več desetletij. Medved v Sloveniji predstavlja naravno dediščino, ki jo moramo negovati in ohranjati. Povečevanje števila medvedov v preteklosti je velik dosežek, vendar pa raziskave kažejo, da imajo sedaj ljudje medvedov dovolj in ne želijo povečanja njihovega števila v svoji bližini.
Tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ta pri nas v odličnem ohranitvenem stanju, učinkoviti pa smo tudi na področju blaženja konfliktov med ljudmi in medvedi pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Med pomembne upravljavske ukrepe sodi tudi odstrel, ki je pri nas skrbno načrtovan na podlagi raziskav in strokovnih presoj.
Sobivanje ljudi in velikih zveri še posebej na podeželskih območjih Slovenije in Hrvaške sega globoko v preteklost. Sodelovanje je danes, v sodobnem svetu, še toliko bolj pomembno. Za boljše upravljanje s populacijami velikih zveri je tako nujno čezmejno sodelovanje. S to mislijo se je minuli teden v Narodnem parku Risnjak na Hrvaškem zbralo več kot 50 predstavnikov iz Slovenije in Hrvaške, na uvodnem dogodku, ki ga skupaj s partnerji organizirala WWF, v okviru projekta Carnivora dinarica.
Proizvodnja blaga za oblačila iz naravnih materialov je pogosto okoljsko sporna. Pridobivanje bombažnih niti je povezano z okoljsko zelo obremenjujočim gojenjem bombaža (pesticidi, umetna gnojila), proizvodnja viskoze pa je povezana z uporabo okolju škodljivih kemikalij. Nova tehnologija Ioncell obljublja izdelavo niti in blaga iz lesa, recikliranega papirja in starih bombažnih tkanin brez uporabe škodljivih kemikalij.
Slovenski etnografski muzej letos organizira tretji seminar za etnobotaniko z naslovom Gozdovi in ljudje – dediščina za prihodnost. Posvečen bo kulturni dediščini gozdov, temu izjemnemu naravnemu bogastvu, ki je človeku podarjeno zgolj v upravljanje. Da bi zdrave gozdove ohranili našim zanamcem, je nujno zavedanje o kompleksnem pomenu gozdov za človeka in planet.
Brinarjeva jelka je bil mutant navadne jelke. Do leta 2016, ko jo je nekdo objestno posekal, je rasla v bližini Rakitne. Leta 1967 jo je prvi opisal Miran Brinar. Imela je gostejše, krajše in širše iglice, njena krošnja je bila lepa, gosta in srebrnkasta. Je zelo hitro rasla. Z jelko so se ukvarjali številni strokovnjaki, ki skušajo še danes vzgojiti novo takšno jelko.
Minulo sredo je na Radiu Slovenija v oddaji Glasovi sveta: Metuzalemske živali in rastline, tekla beseda o živalih in rastlinah, ki so izjemne starosti, kot so več kot 3500 let stara cipresa v Čilu in in dolgoživi bor iz Kalifornije, ki je star 4850 let.
Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in med prodajo označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2018. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih.
Priprave na 13. dražbo lesa, ki bo potekala v Slovenj Gradcu pozimi 2019 so v polnem teku. Dovoz hlodovine se bo zaključil 18. januarja, kupci si bodo ponujeno hlodovino ogledali konec januarja in v začetku februarja, sledilo bo odpiranje ponudb, 13. februarja, pa bo dan odprtih vrat, ko si bo mogoče ogledati ponujeno hlodovino in bodo znani rezultati dražbe.
© 2012 - 2019 Preslica. Vse pravice pridržane.
Vse vsebine so avtorsko zaščitene. Prosimo, upoštevajte zakonodajo o avtorskih pravicah in brez dovoljenja uredništva vsebin ne uporabljajte na drugih spletnih straneh in v drugih medijih. Pri pisanju besedil smo si pomagali z različnimi viri in literaturo.
Pogoji uporabe in pravno pojasnilo | Uporaba piškotkov.
