Po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete je bilo v Sloveniji leta 2018 med 875 in 1.130 medvedov, najbolj verjetno okoli 975. Velikost populacije medveda v Sloveniji se je v zadnjih 20 letih povečala za približno 150 %.
V Sloveniji smo lani zaključili s četrto gozdno inventuro. V oddaji Ugriznimo znanost, ki jo je pripravila RTV Slovenije 14. februarja, so predstavili gozdno inventuro, kaj to je in kakšni so bili njeni rezultati.
V slovenskih gozdovih je bilo po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v letu 2018 posekanih za skoraj dobrih 6 milijonov m3 dreves (6.061.000 m3), od tega je bilo 72 % iglavcev in 28 % listavcev. Letni posek je bil v letu 2018 za dober milijon m3 ali 18 % večji kot v letu 2017, predvsem zaradi pospešene sanacije vetrolomov v gozdovih, tako vetroloma v decembru 2018 kot naslednjega iz oktobra 2018.
Letošnja licitacija vrednejših lesnih sortimentov je bila rekordna. Na dražbi lesa je sodelovalo 566 lastnikov, ki so ponudili 3.706 hlodov v skupnem volumnu 3.700 m3, oddanih pa je bilo tudi rekordno število ponudb kupcev. Cenovni rekord letos ni padel, je pa bila najvišja dosežena cena 9.275 €/m3, in sicer za gorski javor.
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so predstavili znanje o rjavih medvedih, ki ga na fakulteti zbirajo, gradijo in negujejo že več desetletij. Medved v Sloveniji predstavlja naravno dediščino, ki jo moramo negovati in ohranjati. Povečevanje števila medvedov v preteklosti je velik dosežek, vendar pa raziskave kažejo, da imajo sedaj ljudje medvedov dovolj in ne želijo povečanja njihovega števila v svoji bližini.
Tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ta pri nas v odličnem ohranitvenem stanju, učinkoviti pa smo tudi na področju blaženja konfliktov med ljudmi in medvedi pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Med pomembne upravljavske ukrepe sodi tudi odstrel, ki je pri nas skrbno načrtovan na podlagi raziskav in strokovnih presoj.
Sobivanje ljudi in velikih zveri še posebej na podeželskih območjih Slovenije in Hrvaške sega globoko v preteklost. Sodelovanje je danes, v sodobnem svetu, še toliko bolj pomembno. Za boljše upravljanje s populacijami velikih zveri je tako nujno čezmejno sodelovanje. S to mislijo se je minuli teden v Narodnem parku Risnjak na Hrvaškem zbralo več kot 50 predstavnikov iz Slovenije in Hrvaške, na uvodnem dogodku, ki ga skupaj s partnerji organizirala WWF, v okviru projekta Carnivora dinarica.
Proizvodnja blaga za oblačila iz naravnih materialov je pogosto okoljsko sporna. Pridobivanje bombažnih niti je povezano z okoljsko zelo obremenjujočim gojenjem bombaža (pesticidi, umetna gnojila), proizvodnja viskoze pa je povezana z uporabo okolju škodljivih kemikalij. Nova tehnologija Ioncell obljublja izdelavo niti in blaga iz lesa, recikliranega papirja in starih bombažnih tkanin brez uporabe škodljivih kemikalij.
Slovenski etnografski muzej letos organizira tretji seminar za etnobotaniko z naslovom Gozdovi in ljudje – dediščina za prihodnost. Posvečen bo kulturni dediščini gozdov, temu izjemnemu naravnemu bogastvu, ki je človeku podarjeno zgolj v upravljanje. Da bi zdrave gozdove ohranili našim zanamcem, je nujno zavedanje o kompleksnem pomenu gozdov za človeka in planet.
© 2012 - 2019 Preslica. Vse pravice pridržane.
Vse vsebine so avtorsko zaščitene. Prosimo, upoštevajte zakonodajo o avtorskih pravicah in brez dovoljenja uredništva vsebin ne uporabljajte na drugih spletnih straneh in v drugih medijih. Pri pisanju besedil smo si pomagali z različnimi viri in literaturo.
Pogoji uporabe in pravno pojasnilo | Uporaba piškotkov.
