Na ravni EU je bil sprejet dogovor, ki vključuje ključne poenostavitve, ki ohranjajo visoke okoljske cilje, obenem pa bistveno zmanjšujejo nepotrebne zahteve za kmete, lastnike gozdov in podjetja.

Uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR) iz leta 2023 uvaja visoke zahteve za preprečevanje globalnega krčenja gozdov. V postopku priprav na izvajanje se je izkazalo, da bi bila uredba v prvotni obliki izjemno kompleksna in obremenjujoča za kmete, lastnike gozdov in mala podjetja, in bi lahko ogrozila delovanje celotnih dobavnih verig in s tem tudi prehransko varnost. Izzivi so se pokazali tudi pri razvoju in obremenitvah informacijskih sistemov. Na te vidike je Slovenija opozarjala že ob sprejemu uredbe.

Po enoletnem odlogu začetka izvajanja je Evropska komisija oktobra 2025 predstavila predlog poenostavitev, ki je bil med pogajanji, tudi na pobudo skupine držav, med katerimi je aktivno sodelovala Slovenija, dodatno izboljšan.

Dogovor sedaj vključuje elemente, ki jih je Slovenija zagovarjala:

• poznejši začetek uporabe: za srednje in velike operaterje do 30. decembra 2026, za mikro in mala podjetja do 30. junija 2027;
• izjavo o skrbnem pregledu bo moral oddati le prvi operater v verigi (tisti, ki prvi da proizvod na trg EU), ne vsi akterji v verigi;
• trgovci in nadaljnji operaterji ne bodo oddajali dodatnih izjav, temveč hranili le referenčno številko, pri čemer le naslednji člen v verigi od operaterja, ki daje izjavo o skrbnem pregledu (sledljivost bo zagotovljena zgolj s hranjenjem in posredovanjem referenčne številke);
• mikro in mali proizvajalci bodo oddali le enkratno poenostavljeno izjavo (če se podatki bistveno ne spreminjajo);
• Komisija mora do aprila 2026 pripraviti pregled dodatnih poenostavitev in predlagati dodatne ukrepe, če se izkaže, da administrativna bremena ostajajo previsoka;
• izključitev nekaterih tiskanih proizvodov iz področja uporabe: npr. knjige, časopisi in tiskane slike zaradi njihovega nizkega tveganja za krčenje gozdov;
• vzpostavitev stalnega dialoga s strokovnjaki in deležniki: v okviru obstoječe večdeležniške platforme Komisije za zaščito svetovnih gozdov;
• prijavljanje večjih IT-motenj: pristojni organi morajo Komisiji sporočati pomembne motnje informacijskega sistema.

S tem dogovorom je Evropska unija naredila pomemben korak k rešitvi, ki združuje jasne okoljske ambicije in dejanske potrebe ljudi na terenu. Slovenija ostaja zavezana cilju ničelnega krčenja gozdov, vendar na način, ki ne zlomi tistih, ki so od gozda in zemlje odvisni. Zaradi svojih terenskih značilnosti, razdrobljene posesti, velikega deleža gozdnih površin in številnih majhnih kmetij je Slovenija posebej izpostavljena tveganju prekomernih administrativnih in finančnih pritiskov. Zato je Slovenija dosledno zagovarjala rešitve, ki zaščitijo majhne proizvajalce, zagotovijo jasnejšo in enostavnejšo sledljivost ter omogočijo realne roke za implementacijo, ob hkratnem ohranjanju okoljskih ciljev uredbe.