2017

Vetrolom 11. in 12. decembra 2017 je podrl za 1,3 milijona m3 dreves

20.12.2017

19. december 2017 – Po umiritvi razmer in vzpostavitvi prevoznosti glavnih gozdnih prometnic, ki je omogočila dostop na širše območje poškodovanosti, so gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije ponovno ocenili poškodovanost gozdov zaradi močnega vetra, ki je prizadel Slovenijo v dneh 11. in 12. decembra 2017. Poškodovanega drevja v slovenskih gozdovih je po novi oceni za dobre 1,3 milijone m3.

Vetrolom 11. in 12. decembra 2017

12.12.2017

12. december 2017 - Močan veter je 11. in 12. 12. 2017 povzročil znatne poškodbe v gozdovih, je sporočil Zavod za gozdove Slovenije. Po do sedaj zbranih podatkih so največje poškodbe nastale na Kočevskem ter na Koroškem. Škode so velike tudi na Zgornjem Gorenjskem ter na območju občin Jezersko, Logatec, Idrija, Cerknica in Postojna. Do poškodb je prišlo tudi v drugih predelih Slovenije. Najmanj so poškodovani gozdovi na vzhodu države.

Priprave na 12. licitacijo vrednejšega lesa – 2018

02.12.2017

Dražba lesa2. december 2017 – Priprave na dvanajsto dražbo vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu že tečejo. Do konca leta bo potekal ogled primernih dreves in posek, nato pa sledi dovoz na mesto licitacije, ki se bo zaključil 17. januarja. Odpiranje ponudb bo 5. februarja, dan odprtih vrat pa 14. februarja.

Tvegano vedenje ljudi krivo za več napadov zveri

19.11.2017

Medved - glavaSobivanje velikih zveri in človeka v Evropi je bilo skozi vso zgodovino povezano z iztrebljanjem zveri in napadi na človeka. V zadnjih desetletjih se je veliko naredilo na tem, da so se velike zveri širile na območja, kjer so nekoč že bivale, pa so bile iztrebljene. V zadnjih letih pa je vedno več poročil o napadih zveri na človeka. Vendar pa povečano število napadov ni le posledica večjega števila zveri, temveč tudi bolj tveganega vedenja ljudi.

34. gozdarski študijski dnevi »Preučevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji: včeraj, danes, jutri?«

17.11.2017

Gozdarski študijski dnevi17. november 2017 - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani vabi na 34. gozdarske študijske dni »Preučevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji: včeraj, danes, jutri?«, ki bodo v torek, 21. in sredo, 22. novembra 2017, v Predavalnici G6, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Večna pot 83, Ljubljana.

Z mednarodnim povezovanjem proti invazivnim vrstam v gozdovih

08.11.2017

Cvet robinije8. november 2017 - Zaradi globalizacije in posledično povečane mednarodne trgovine je nevarnost vnosa tujerodnih vrst v naše gozdove velika. Dodatno na preživetje tujerodnih vrst ugodno vplivajo klimatske spremembe. Za uspešno preprečevanje vnosa tujerodnih vrst je zato nujno potrebno mednarodno sodelovanje. Zato je FAO organiziral Gozdno omrežje za invazivne vrste za Evropo in Srednjo Azijo – REUFIS, katerega del je postala tudi Slovenija.

Gozdarski inštitut bo še naprej sodeloval s Kitajci

06.11.2017

Podpis memoranduma6. november 2017 - Slovensko gozdarstvo je iz strokovnega vidika zagotovo med najbolj naprednimi na svetu. To se kaže tudi v sodelovanju naših gozdarskih strokovnjakov in inštitucij v mednarodnih projektih in z drugimi tujimi inštitucijami, ki se ukvarjajo z gozdarskim področjem. Gozdarski inštitut Slovenije je s Kitajsko akademijo za gozdove podpisal memorandum o soglasju o nadaljnjem dolgoročnem mednarodnem partnerstvu znanstveno-raziskovalnega sodelovanja v gozdarstvu.

Smrekovi štori, lubje, veje in korenine imajo vrednost

02.11.2017

Propadajoči štorPri sečnji smreke v gozdu običajno pustimo veje, lubje, štor in v primeru lupljenja tudi lubje. Večini predstavlja glavno finančno vrednost les v deblu. Visoko finančno vrednost imajo lahko tudi sečni ostanki, če jih znamo pravilno izkoristiti. Lubje, štori, veje in korenine vsebujejo bioaktivne snovi, ki jih uporabljajo farmacevtska, kozmetična in industrija prehranskih dopolnil.

Gozdovi, s katerimi se redno gospodari, so bolj priljubljeni

29.10.2017

gozdFinska raziskava je pokazala, da so ljudem najbolj všeč odprti enomerni gozdovi z visokimi drevesi, najmanj pa so jim všeč golosečne površine (razen v zimskem času). Naravno ohranjeni gozdovi niso najbolj priljubljeni. Ljudje imajo raje gozdove, s katerimi se redno gospodari.

Pages