Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so predstavili znanje o rjavih medvedih, ki ga na fakulteti zbirajo, gradijo in negujejo že več desetletij. Medved v Sloveniji predstavlja naravno dediščino, ki jo moramo negovati in ohranjati. Povečevanje števila medvedov v preteklosti je velik dosežek, vendar pa raziskave kažejo, da imajo sedaj ljudje medvedov dovolj in ne želijo povečanja njihovega števila v svoji bližini.

Sobivanje ljudi in velikih zveri še posebej na podeželskih območjih Slovenije in Hrvaške sega globoko v preteklost. Sodelovanje je danes, v sodobnem svetu, še toliko bolj pomembno. Za boljše upravljanje s populacijami velikih zveri je tako nujno čezmejno sodelovanje. S to mislijo se je minuli teden v Narodnem parku Risnjak na Hrvaškem zbralo več kot 50 predstavnikov iz Slovenije in Hrvaške, na uvodnem dogodku, ki ga skupaj s partnerji organizirala WWF, v okviru projekta Carnivora dinarica.

Slovenski etnografski muzej letos organizira tretji seminar za etnobotaniko z naslovom Gozdovi in ljudje – dediščina za prihodnost. Posvečen bo kulturni dediščini gozdov, temu izjemnemu naravnemu bogastvu, ki je človeku podarjeno zgolj v upravljanje. Da bi zdrave gozdove ohranili našim zanamcem, je nujno zavedanje o kompleksnem pomenu gozdov za človeka in planet.

Bukev je zagotovo najbolj pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Ker je je veliko, imamo na voljo tudi veliko bukovega lesa. Še vedno se ga veliko porabi za drva, ima pa tudi vrednejše oblike uporabe, kot je izdelava furnirja, za pohištvo itd. Glavna težava pri uporabi bukovega lesa je njegova obstojnost. Bukovina sodi med lesne vrste z najslabšo odpornostjo proti glivam.