Uniforest

Pro Silva že 30 let uspešno razvija in popularizira sonaravno gospodarjenje z gozdovi

  • 12.09.2019
  • Pro Silva

    Slovenija za sonaravno gospodarjenje z gozdovi predstavlja skupaj s Švico izjemen primer učilnice na prostem, zato ne preseneča, da je okrogli jubilej združenja Pro Silva ponovno organiziran v Sloveniji, tokrat v Radljah ob Dravi.

    Na jubilejnem srečanju združenja Pro Silve, ki se je začeli v sredo, 11. septembra 2019, s postavitvijo temeljnega kamna Centra za sonaravno gospodarneje z gozdovi in bo potekalo vse do sobote, 14. septembra 2019, se bodo udeleženci v četrtek v konferenčnem delu seznanili s tremi povsem različnimi izrednimi primeri prenosa znanosti v prakso, v okviru strokovnih ekskurzij pa še z učinki sonaravnega gospodarjenja z gozdom v Pahernikovih in Mislinjskih gozdovih, v Lehnu na Pohorju, Mestnem gozdu Celje in obiskali najvišjo navadno smreko v Evropi, Sgermovo smreko.

    Jubilejnega srečanja druženja, ki povezuje več kot 5.400 članov v 30 državah in še več pa je somišljenikov, se je udeležilo več kot 130 gozdarskih strokovnjakov iz 25 držav. Člani in somišljeniki združenja poslanstvo uresničujejo pri svojem delu, v gozdovih, pri raziskavah ali s posredovanjem znanja mladim, študentom in dijakom ter seveda s promocijo v širši družbi, npr. z gozdno pedagogiko, tematskimi potmi in s pomočjo drugih oblik. Izzive s katerimi se je v svojih 30 letih delovanja srečalo združenje je povzel Anton Lesnik, predsednik Pro Silve Slovenija: »Na srečanju pred 10 leti v Logarski dolini smo se srečali z vprašanjem odpiranja združenja za javnost. Danes smo pred povsem novimi izzivi, sonaravno in ekonomično gojenje gozdov se srečuje s klimatskimi spremembami, socialnimi spremembami, ki narekujejo drugačne potrebe po gozdu in tudi drugimi, ki se v odnosu do gozda oblikujejo v družbi. Za odgovore pa potrebujemo znanje, zato je vodilna teza jubilejnega srečanja od znanosti v prakso.«

    V Sloveniji aktivnosti povezane z izvajanjem in promocijo sonaravnega gospodarneje z gozdom močno podpira Pahernikova ustanova, tako raziskave na področju kot prenos znanja študentom gozdarstva. Prof. dr. Jurij Diaci, predsednik Pahernikove ustanove ter član UO Pro Silva in vodja Katedre na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je opozoril, da je združenje iz Evropskega že preraslo v svetovnega, je povedal: »Potrebe po inovativnih rešitvah zdajšnjih problemov so za uspešno gojenje gozdov v bodočnost vse večje. Pri tem je pomembno sodelovanje vseh deležnikov, še posebej pa mreženje znanja med znanostjo, prakso, lastniki gozdov in gozdarsko politiko. Sistemi vrednotenja delovne uspešnosti, ki raziskovalce usmerjajo le v vrhunske objave, praktike in odločevalce pa v administriranje, takšnim rešitvam niso naklonjeni. Odgovore bomo ponudili s predstavitvijo več sodobnih zgledov večsmernega posredovanja znanja med znanostjo in v prakso.«

    Člani Pro Silva so z aktivnim delom v Pahernikovi ustanovi zasejali smelo idejo o Centru za sonaravno gospodarjenje z gozdom, ki so jo ob izredni podpori različnih institucij uresničili prav v Občini Radlje ob Dravi. Mag. Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, je povedal: »Ponosni smo, da lahko z vzpostavitvijo centra nadaljujemo bogato tradicijo sonaravnega upravljanja z gozdom v Radljah in prepričani smo, da s tem uresničujemo tudi ideje našega častnega občana in ustanovnega člana Pro Silve Maksa Suška ter njegovega predhodnika Franja Pahernika. Center za sonaravno gospodarjenje z gozdovi bo utrdil zavest o tradiciji sonaravnega gospodarjenja z gozdom ne samo v Radljah, na Pohorju, ampak bo principe sonaravnega gospodarjenja, ki se danes izvajajo v celotni Sloveniji, tudi s Pro Silvo širil v Evropo in svet.«

    Center za sonaravno gospodarjenje z gozdovi je zaživel s pravo stalno razstavo Gozdarstvo v sozvočju z naravo, katere soavtorica je Alenka Verdinek, kustosinja v Koroškem pokrajinskem muzeju, enoti Radlje ob Dravi, ki je ob predstavitvi razstave izpostavila: »Dvojezična razstava predstavlja koncept sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki je v Sloveniji že vključen v zakon o gozdovih in nacionalni gozdni program in se kot prihodnost vse bolj uveljavlja po svetu. Razstava na poljuden način odgovarja na temeljna vprašanja, kaj je to sonaravno gospodarjenje z gozdovi, kdaj se je začelo uveljavljati pri nas in po svetu, kakšne so njegove značilnosti, kaj pomenijo sonaravno gojeni gozdovi za ljudi in kaj so ti gozdovi v odnosu do globalnih podnebnih sprememb.« Posebej je predstavila tudi spominsko sobo, ki so jo v muzeju 2014 posvetili zavedni slovenski rodbini Pahernik (rodbina je pomembno prispevala k razvoju zgornje Dravske doline in Pohorja na vseh področjih življenja) ter knjigi Skromnost, prijaznost in dobrota – Štirje rodovi rodbine Pahernik iz Vuhreda, ki je izšla ob ob 100 obletnici rojstva in 10 obletnici smrti, Vide Ribnikar, ustanoviteljice Pahernikove ustanove in hčerke inž. Franja Pahernika.

    Načela Pro Silva pa se širijo v družbi z različnimi aktivnostmi, poleg gozdne pedagogike zelo intenzivno tudi z razvojem turizma v gozdnem prostoru, kar je s predstavitvijo evropskih in drugih pešpoti predstavil Jože Prah, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji: »Pri turizmu v gozdu, poteh in pešpoteh, poudarjamo trajnostni razvoj, ker je pri vzpostavitvi želenih elementov v gozd pomembno zavedanje, da je v gozdu človek prisiljen iskati kompromis med tem, kar hoče, in tistim, kar gozd in gozdni prostor zmoreta. Gre za kompromis med javnim in zasebnim interesom, za razumevanje naravnega razvoja gozdov in gozdnega prostora ter njegovih zakonitosti pri gospodarjenju. Vse to je temelj za ohranitev in uspešen razvoj gozdov in hkrati tudi za ohranitev človeku prijaznega bivalnega okolja.«

    Misli organizatorjev in podpornih institucij je zaključil mag. Robert Režonja, direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na MKGP: »V Sloveniji smo sonaravno gospodarjenje vključili v strateške dokumente in v zakonodajni okvir, zato smo skupaj s Švico v teh letih postali prostor za vse, ki so želijo učinke sonaravnega gospodarjenja z gozdom ogledati v praksi. Vsi so navdušeni ne samo nad rezultati v naravi, ampak tudi nad znanjem in izkušnjami, ki jih lahko ponudimo. Opravičeno smo ponosni na naše pionirje, naj naštejem le najbolj vidne, Dušan Mlinšek, Maksimiljan Sušek, Hubert Dolinšek in Janez Pogačnik in na stanje, ki ga imamo danes ter ga bomo verjamem, s podporo, ki smo jo vdeli danes, lahko ustvarjali tudi v prihodnje.«

     

    Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu