Državni zbor je 25. septembra sprejel novelo Zakona o gozdovih, ki prinaša nekaj pomembnih sprememb v delovanju Zavoda za gozdove Slovenije in tudi spremembe, ki bodo vplivale na gibanje in gospodarjenje z gozdovi.

Na novo so definirana varstvena dela v gozdu. Varstvena dela so:

• preventivna varstvena dela, preprečevalno-zatiralna dela in zatiralna dela (polaganje kontrolnih debel ali dreves, zlaganje kontrolnih kupov, postavljanje kontrolnih pasti, polaganje lovnih nastav in podobno, uporaba atestiranih fitofarmacevtskih sredstev);
• sanitarne sečnje (posek okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja, ki pomeni nevarnost širjenja škodljivih organizmov);
• spravilo in odvoz drevja iz prejšnje alineje na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov;
• dela za varstvo pred požari (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno).

Uvaja se nacionalna gozdna inventura. Nacionalna gozdna inventura je namenjena nacionalnemu zbiranju podatkov za oceno trajnosti, podporo gozdarski politiki in njeno načrtovanje, spremljanju ekonomskega stanja in strukturnih sprememb gozdov in gozdarstva, obdelavi statističnih podatkov ter pripravi drugih strokovnih analiz. Izvaja se tako, da se na vzorčnih ploskvah statistično reprezentativne mreže sistematično zbirajo in obdelujejo podatki o površini in strukturi gozdov, njihovi drevesni sestavi, količini lesnih zalog in njihovi strukturi, količini prirastka lesa, količini in strukturi odmrle biomase, gozdnih tleh ter zalogah ogljika v živi in odmrli nadzemni in podzemni biomasi, ločeno za gospodarske gozdove in gozdove s posebnim namenom. Nacionalno gozdno inventuro bo izvajal Gozdarski inštitut Slovenije skupaj z ZGS.

Določa se kaj je pomožno, začasno in trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov. Skladišče gozdnih lesnih sortimentov je prostor ali površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, kjer se skladiščijo gozdni lesni sortimenti (hlodi, les za celulozo, les za kurjavo, drogovi in drugo), pridobljeni neposredno iz gozda. To je površina, na kateri se les odlaga in razvršča pred nadaljnjim prevozom. Skladišča gozdnih lesnih sortimentov so trajna, začasna ali pomožna (ob gozdni cesti).

• Trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je utrjena in nepokrita površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjena za zbiranje, hrambo, sortiranje in odpremo gozdnih lesnih sortimentov. Trajno skladišče je gozdna infrastruktura. Veliko je lahko od 500 do 5.000 m2 in mora biti ograjeno.
• Začasno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je skladišče, ki se vzpostavi v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in je namenjeno začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Začasno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
• Pomožno skladišče lesa je namenjeno začasnemu odlaganju, zbiranju in manipulaciji z lesom neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda, preden se ta odpelje k porabniku. Nahaja se v bližini sečišča ali ob gozdni prometnici. Pomožno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.

Zakon sedaj dovoljuje, da za lastne potrebe lahko sečne ostanke pobirajo tudi fizične osebe, ki niso lastniki gozda, če pridobijo pisno dovoljenje lastnika gozda.

Zakon tudi določa, da sta vožnja in ježa v gozdu prepovedani zunaj javnih in gozdnih cest. Izjema je vožnja po protipožarnih presekah, gozdnih vlakah in sečnih poteh za izvedbo sečnje in spravila lesa, za izvedbo gojitvenih in varstvenih del, za upravljanje z divjadjo, za obrambo države in za reševanje ljudi, živali in premoženja. Vožnja s kolesi in ježa sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih poteh, ki jih skupaj določijo lastnik gozda, Zavod za gozdove Slovenije in lokalna skupnost.

Novela zakona prinaša spremembe in dopolnitve, ki omogočajo digitalizacijo vodenja in odločanja Zavoda za gozdove Slovenije v upravnem postopku. Zavod letno izda okrog 100 tisoč upravnih odločb, zato bo digitalizacija pripomogla k učinkovitosti njegovega dela.

Spreminja se sestava Sveta Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), in sicer se ukinja članstvo predstavnikov svetov območnih enot. Svet bo po novem 13-članski. Spreminjajo se tudi naloge svetov 14 območnih enot ZGS. Ohranja se ključna naloga, to je določitev predloga gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in dvoletnega lovsko upravljavskega načrta območja.

Spreminjajo se pooblastila in način imenovanja gozdarskih nadzornikov. Do zdaj je gozdarske nadzornike pooblastil minister, s spremembo zakona pa jih bo imenoval direktor ZGS. Poleg tega se spreminjajo globe za prekrške, ki se bodo po novem usklajevale z inflacijo.