Lani posekanega 4,2 milijona kubičnih metrov lesa

23.02.2021

Les

Prejšnji teden, 18. februarja, so bili razglašeni rezultati 15. dražbe vrednejšega lesa, ki vsako leto poteka v Slovenj Gradcu. Tudi letos je bilo nekaj zelo kakovostnih hlodov prodanih po visokih cenah Po mnenju vodje Zavoda za gozdove Slovenije se sodelovanje in dolgoročno načrtno delo ter trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi zrcalita tudi v letošnji licitaciji vrednejših sortimentov lesa.

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil prve podatke o poseku in obnovi gozdov za leto 2020. Skupaj je bilo v lanskem letu posekanih za 4,2 milijona m3 dreves, od tega 2,4 milijona m3 iglavcev in 1,8 milijona m3 listavcev. 42 % celotnega poseka (1,8 milijona m3) in 58 % poseka iglavcev je bilo zaradi sanitarnih razlogov. Negovalnega poseka je bilo za 2,3 milijona m3, od tega 60 % listavcev. V letu 2020 se je nadaljevala intenzivna obnova gozdov, tako po naravni poti, ki v Sloveniji prevladuje, kot s sadnjo sadik gozdnega drevja. Posajenih je bilo 714 ha gozda z 1,9 milijona sadikami gozdnega drevja 30 gozdnih drevesnih vrst. Obseg obnove gozdov s sadnjo v letu 2020 je bil največji v zadnjih 20 letih. Obnova gozdov po naravnih ujmah in prenamnožitvi smrekovih podlubnikov se bo nadaljevala tudi v letu 2021.

Lastniki gozdov naj bodo še vedno pozorni na sanacijo in pregledovanje gozdov. Podlubniki v pretežnem delu Slovenije praviloma rojijo v prvi otoplitvi v aprilu – tisti, ki so uspešno prezimili takrat izletijo in napadejo nova drevesa. Da bi zmanjšali število preživelih podlubnikov in s tem škodo zaradi podlubnikov v letu 2021, je potrebno v marcu posekati in izdelati čim več lubadark, ter njihov les odpeljati iz gozda. Lastniki gozdov naj pregledujejo gozdove in bodo pozorni na odstopanje in odpadanje skorje s smrekovih debel. Če v svojem gozdu opazijo te znake, naj stopijo v stik z revirnim gozdarjem, ki jim  bo dal napotke za izvedbo poseka - pomembno je, da se čim prej lotijo izvedbe sanacijskih del. Pozorni naj bodo tudi na smrekove podrtice ter na polomljene vrhače smreke in o njih obvestijo revirnega gozdarja. Tudi v teh primerih je pravočasna sanacija ključnega pomena.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem