Zakaj jeseni listje spremni barvo?

  • 15.11.2016
  • Jesensko obarvani listi kostanjaListnati gozdovi so večji del leta zeleni. Spomladi, ko se drevesa olistajo, so svetlo zeleni, potem potemnijo in do jeseni ostanejo bolj ali manj temno zeleni. Jeseni, ko se drevesa začnejo pripravljati na zimo, pa listi spremenijo barvo. Najprej postanejo rumeni, nato rdeči in na koncu rjavi. Vzrok za spremembo barve je v razpadu klorofila in tvorbi rdečih barvil.

    Zelene rastline so zelene barve zaradi klorofila. Klorofil je zeleno barvilo, ki sodeluje v procesu fotosinteze. Je v kloroplastih in omogoča, da rastline s pomočjo svetlobe tvorijo sladkorje, iz katerih pridobivajo energijo za življenje. Ker absorbira modri in rdeči del vidne svetlobe in odbija zelenega, daje listom značilno zeleno barvo. Svetlost ali temnost listov je odvisna od debeline listov, količine klorofila in prisotnosti drugih barvil.

    V listih so tudi karotenoidi. To so barvila, ki so običajno rumene, oranžne ali rjavkaste barve. Zaradi njih je korenje oranžno, cvetovi trobentic rumeni in banane živo rumene. V listih so v kloroplastih in stalno prisotni.

    V listih se jeseni ustvarijo tudi rdeča barvila, ki jih imenujemo antociani. Pri rdečelistnih sortah se pojavijo že prej. So topna v vodi in zaradi tega v tekočem delu listnih celic. Zaradi njih so plodovi jerebike rdeči, prav tako jabolka in češnje.

    Drevesa v jesenskih barvah

    Skozi rastno sezono v listih ves čas nastaja in se razgrajuje klorofil. Zato so listi zeleni. Ko se jeseni noč (čas teme) podaljšuje in začnejo padati temperature, se nastajanje novega klorofila počasi ustavi, že nastali klorofila pa propade. Posledično začnejo listi izgubljati zeleno barvo. Ker so v listih rumena barvila (karotenoidi) postanejo rumene barve. Rdeče barve postanejo zaradi rdečih barvil – antocianov. V zadnji fazi listi odmrejo, se posušijo in postanejo rjave barve. Pri večini dreves porjavijo šele, ko odpadejo, so pa izjeme, kot je npr. beli gaber, ki suhe liste obdržijo na drevesih še dolgo v zimo.

    Barva jesenskih listov se razlikuje med različnimi drevesnimi vrstami. Prav tako vsa drevesa ne spremenijo barve istočasno. Če se iz ravnine ozremo proti jesenskemu gozdu na pobočju, bomo videli zelo pisan gozd različnih barv in barvnih odtenkov.

    Vpliv vremena na obarvanost listov

    Na jesenske barve gozdov ima velik vpliv vreme. Največji vpliv imata temperatura in vlaga. Najlepše bodo drevesa obarvana, kadar so jesenski dnevi topli, noči pa hladne z nekaj stopinjami nad lediščem. V takšnih pogojih se preko dneva v listih ustvari veliko sladkorjev, ponoči pa hlad poskrbi, da se žile zaprejo in sladkorji ostanejo v listih. Veliko sladkorjev v listih spodbudi tvorbo rdečih barvil in s tem nastanek zelo lepih rdečkastih odtenkov.

    Gozd v jesenskih barvah, travnik in drevo

    Velik vpliv ima tudi vlaga. Suhe pomladi in poletja lahko skrajšajo obdobje jesenske obarvanosti. Jesenski dež lahko pospeši odpadanje listov, zaradi razvoja gliv in plesni pa listi ne bodo tako lepih barv.

    Gozdovi so jeseni najlepše obarvani v letih, ko je pomlad topla in mokra, poletje sončno, brez suše in z zmerno količino dežja ter jesen z malo dežja, toplimi dnevi in hladnimi nočmi.

    Zakaj odpadejo listi?

    Ko se začne krajšati dan in začnejo padati temperature, se na stiku lista z vejico začne v žilah tvoriti plast celic, ki počasi zamaši žile in sproži propadanje listov. Ko so žile povsem zamašene in začne propadati vezno tkivo, se list v vetru ali zaradi gravitacije odtrga od vejice.

    Nizke zimske temperature preprečujejo potek fotosinteze, zato listi ne morejo opravljati svoje funkcije. Ker so izpostavljeni snegu in vetru, lahko močno obremenjujejo drevo in vodijo v poškodbe. Moker sneg se oprime listov in preobremeni drevo, kar vodi v lomljenje vej ali celo prelom debla in s tem propad drevesa. Ker listi pozimi ne morejo opravljati svoje funkcije in predstavljajo za drevesa breme, jih odvržejo. Prav tako pa bi zmrzal uničila listne celice – zaradi širjenja ledu bi celice popokale. To seveda velja za listopadna drevesa, ki so naravno prisotna v našem okolju. V primorju, kjer ni snega, ali pa je zelo redek pa uspevajo vednozelena (zimzelena) drevesa in grmovnice, saj jih sneg ne ogroža, temperature pa so pozimi večji del običajno nad lediščem. Iglavci, z izjemo macesna, iglice obdržijo, ker so takšne oblike, da ne zadržujejo snega. Prav tako pa so prilagojene temperaturam pod lediščem, ki jim ne škodujejo.

     

    Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu