Uniforest

Sprehod skozi gozd, september 2013

02.09.2013

Gorski pašnik s smrekami2. september 2013 - Za še zadnji letošnji poletni sprehod sem se odpravil nekoliko višje. Pot me je popeljala na področje Gojške planine in Velike planine v Kamniško-Savinjskih Alpah. Planini ležita med 1400 in 1666 m nadmorske višine in sta pašni planini. Gozdov je na obeh planinah malo, saj so jih v preteklosti izkrčili za pašo.

Sloveniji naj bi gozdovi naravno segali nekje do okoli 1.800 m nadmorske višine pa tudi više. Ker pa se je v preteklosti v planinah intenzivno pasla živina, je gozdna meja precej znižana in le redko kje seže tako visoko. Enako je tudi na področju Velike planine.

Gorski gozd

Če se na Veliko planino odpravimo peš iz doline, bomo lahko spremljali spreminjanje sestave gozdov in pa tudi njihovega videza. Z nadmorsko višino počasi izgine jelka, poveča pa se delež smreke in začne se pojavljati macesen. Na območju pod Veliko planino prevladuje bukev, ki pa je na Veliki planini in sosednjih Mali ter Gojški planini skoraj ne bomo našli razen izven meja pašnikov. Bukev tudi uspeva na področjih, ki so kravam nedostopna.

Gorske smreke

Drevesa na tej višini ne dosežejo velikih višin, njihova oblika je pogosto skrivenčena, krošnje so drugačne in les običajno nima omembe vrednega gospodarskega pomena. Večinoma se uporablja za kurjavo. Imajo pa gorski gozdovi veliko vlogo pri preprečevanju zemeljskih in snežnih plazov. Zato so to varovalni gozdovi.

Paša v gozdu
Paša močno spremeni podobo gozda

Dovja raven
Tipična panorama pašne planine - pastirske koče, pašnik in posamezne smreke (Dovja raven)

Na področju paše prevladujejo smreke, ki rastejo posamično ali v manjših skupinah. Imajo zelo značilno oblikovane krošnje v obliki stožca. Iglice so nekoliko bolj na gosto, kot pri smrekah, ki rastejo v dolini in so opazno krajše. To je posledica kratke rastne dobe in težkih pogojev za življenje. Pri smrekah opazimo tudi prilagoditev snegu. Veje so bolj prožne in se pod težo snega upognejo tako, da sneg lahko zdrsi na tla.

Ob koncu poletja v samem gozdu ne bomo našli veliko cvetlic. Gorski gozdovi so nekoliko bolj revni po cvetju, zato pa so gorski travniki toliko bolj pestri. Tudi sedaj je mogoče najti še marsikatero drobno cvetočo rastlino.

Prelomljena smreka
Močan veter je prelomil staro smreko, ki jo je načela trohnoba

Pašnik s smrekami

Velika planina pastirsko naselje
Panorama Velike planine

Veliko planino je mogoče obiskati na tri načine. Lahko gremo peš z enega izmed izhodišč (najpogosteje iz Stahovice), lahko se do nje pripeljemo z avtom preko Kranjskega raka do enega izmed parkirišč in nato kakšno uro peš, ali pa se pripeljemo nanjo z gondolo iz doline Kamniške Bistrice. Slednja možnost je najmanj naporna, najhitrejša in omogoča najlažji dostop. Ne glede na to, ali bomo obiskali pašnike ali gozdove, pa se moramo primerno obuti. Zelo priporočljivi so planinskih čevlji (gojzarji), saj so poti kamnite, trava pa je močno razdrapana.