Novoletna jelka

  • 27.11.2012
  • Novoletni okraski na novoletni jelkiV Sloveniji in v večjem delu zahodnih držav, predvsem pa tam, kjer je razširjeno krščanstvo, je navada, da decembra postavimo novoletno ali božično jelko (tudi smreko). Novoletna jelka je okrašena s steklenimi, plastičnimi ali lesenimi okraski, sladkornimi paličicami, bomboni, piškoti, suhim sadjem in drugim. Pod njo nas običajno na božič ali novoletno jutro pričakajo darila, ki najbolj razveselijo otroke.

    Izvor novoletne jelke

    Navada postavljanja oz. okraševanja novoletne jelke sega v obdobje renesanse v Nemčiji, korenine pa ima mnogo prej. Že stari Egipčani in Kitajci so uporabljali vednozelena drevesa in druge rastline, kot simbol večnega življenja. Različna poganska ljudstva so častila vednozelena drevesa in razvila različne običaje.

    Prvi dokazi o krašenju dreves v povezavi z Božičem segajo v 15. stoletje na območje današnje Latvije in Estonije. Že ob koncu 16. stoletja so z današnjega severa Nemčije poročali o postavljanju majhnih smrečic, ki so bile okrašene z jabolki, prestami, oreški, datlji in papirnatimi cvetovi. Okraski so bili namenjeni otrokom, ki so se z njimi posladkali na božični dan.

    V 18. stoletju se je navada okraševanja novoletnih jelk razširila po vsej današnji Nemčiji, v 19. stoletju pa so to navado po svetu razširili nemški izseljenci. Navada se je hitro širila in segla do najvišjih družbenih slojev. V Sovjetski zvezi po revoluciji leta 1917 ni bilo dovoljeno postavljati okrašenih dreves v času božiča, zato se je leta 1935 pojavila navada postavljanja novoletnih jelk ob prehodu iz starega v novo leto.

    Po starih navadah se je božično jelko postavilo 24. decembra in podrlo 5. januarja. Danes, v dobi industrije potrošništva, se novoletne jelke postavljajo že na začetku decembra ali še prej. To je značilno predvsem za trgovske centre, saj želijo tako čim prej spodbuditi prodajo novoletnih daril.

    Umetno ali naravno novoletno jelko?

    Kot novoletno ali božično jelko uporabljamo naravna ali umetna drevesa. Tako ena kot druga imajo določene prednosti in slabosti.

    Glavna slabost umetnih dreves je njihov nenaravni videz in veliko onesnaževanje okolja. Umetne smreke in jelke so narejene iz umetnih materialov, ki večinoma izvirajo iz nafte. Pri izdelavi se uporabi veliko energije, njihova reciklaža pa je energijsko potratna. Prednost je, da jih imamo lahko več desetletij, kar je lahko tudi slabost, saj je drevo vedno iste oblike. Enostavno jih je postaviti ter pospraviti in od njih ne odpadajo iglice.

    Uporaba naravnih smrek in jelk je do okolja prijazna, drevesa pa v dom prinesejo delček narave. Ker imamo vsako leto drugo drevo, se oblika novoletne jelke vsako leto spremeni. Slabosti so, da sčasoma odpadejo iglice (predvsem pri smrekah), okraševanje in pospravljanje okraskov je nekoliko bolj zahtevno in drevo se sčasoma posuši in iglice spremenijo barvo.

    Naravna novoletna jelka

    Večina ljudi se še vedno zaveda, da je uporaba naravnih novoletnih drevesc okolju veliko bolj prijazna, zato vsak december v dom prinesejo naravno smreko ali jelko. Za novoletna drevesca se najpogosteje uporabljajo različne vrste smrek in jelk. V trgovskih centrih in na tržnicah je mogoče dobiti novoletna drevesa različnih oblik in velikosti, večina pa jih je umetno vzgojenih. Tako smreke kot tudi jelke se pri nas vzgajajo na površinah pod daljnovodi in na drugih mestih, kjer ni mogoča kmetijska pridelava ali pa se gozd ne sme razviti. Takšna drevesa so običajno košata in lepe rasti, saj imajo dovolj prostora. Označena so z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije. Cene so različne, ravno tako tudi poreklo. Veliko jih tudi uvozijo s severa Evrope, kjer na plantažah gojijo različne vrste jelk in smrek.

    Marsikdo odide po novoletno smreko v bližnji gozd. To ni dovoljeno in takšno nabiranje v gozdovih povzroča veliko škodo. Tista drevesa, ki jih takšni nabiralci odrežejo ali odsekajo, so običajno bolj vitalna in jim je v prihodnosti namenjena pomembna vloga. Ko jih odstranimo, gozdu in lastniku gozda povzročimo škodo. V gozdu bomo tudi težko našli lepa novoletna drevesa, saj običajno rastejo v skupinah, kjer ne morejo razviti lepe krošnje. Lepše božično drevesce bomo našli na tržnici ali v trgovskem centru, cene pa tudi niso tako visoke, da bi bilo treba po novoletno jelko v gozd.

     

    Knjiga drevesne vrste na slovenskem