Navadna ciklama

  • 30.10.2012
  • Navadna ciklama - Cyclamen purpurascencNavadna ciklama (Cyclamen purpurascens) ali korček je zelnata rastlina, ki jo srečujemo po gozdovih skoraj po vsej Sloveniji. V gozdu jo bomo najpogosteje opazili v poznem poletju in jeseni, ko cveti. Vijolični cvetovi bodo zagotovo pritegnili pozornost. Spomladi in pozimi jo lahko prepoznamo po značilnih temnozelenih listih, ki so na spodnji strani običajno vijoličasti, na zgornji strani pa imajo zanimive svetlozelene ali srebrnkaste vzorce.

    Navadna ciklama sodi v družino jegličevk (Primulaceae). Znotraj rodu Cyclamen je 22 različnih vrst ciklam. Nekatere vrste in njihove sorte uporabljamo tudi v okrasne namene. Sadimo jih lahko v lončke ali pa na vrt, predvsem v skalnjake.

    Navadna ciklama je zimzelena trajnica. Spomladi razvije nove liste, ki se obdržijo preko poletja, jeseni in zime do naslednje pomladi. Običajno propadejo šele, ko se razvijejo novi listi. Le v zimah, ko sneg nepretrgoma dolgo leži, lahko propadejo prej. Listi in cvetovi poženejo iz gomolja, ki je v zemlji. Ta je eliptične ali krompirjaste oblike in ima daljši premer tudi do 20 cm. Dolžina stebel listov in cvetov je odvisna od globine gomolja in je lahko od nekaj centimetrov pa do 0,5 metra. Večina stebla je običajno v zemlji. Listi so srčaste ali ledvičaste oblike. Njihova oblika se lahko spreminja od rastline do rastline. Spodaj so običajno obarvani rdečkasto ali vijolično, na zgornji strani pa imajo na listni površini vzorec svetlejše ali srebrnkaste barve. Vsaka rastlina ima svoj vzorec, ki je lahko različno bogat. Cvetovi so na dolgih pecljih in posamično. So rožnate ali vijolične barve. Cvetijo od začetka avgusta pa vse do konca novembra. Če so pogoji ugodni, bomo cvetove našli tudi kasneje. Semena zorijo do konca junija ali začetka julija prihodnje leto.

    Ciklama uspeva po vsej Sloveniji do 2000 m visoko. Najpogosteje jo bomo našli v listnatih in mešanih gozdovih, uspeva pa tudi na gozdnem robu. Ustreza ji polsenca. Dobro uspeva na apnenčastih tleh, uspeva pa tudi na zakisanih tleh. Rada ima s humusom bogata tla, najti pa jo je mogoče tudi na grušču. Je rastlina, ki utrjuje teren in na pobočjih preprečuje erozijo.

    Razmnožuje se s semeni in vegetativno. Semena raznašajo mravlje in druge živali.

    Navadna ciklama je zaščitena rastlina. Dovoljeno je nabirati cvetove in liste, ne smemo pa izkopavati celih rastlin. V vrtu in loncih lahko gojimo ciklame, ki jih kupimo v vrtnariji in so umetno vzgojene. Je strupena rastlina, zato je ne smemo zaužiti. Vsebuje glikozid ciklamin, ki ob zaužitju povzroča bruhanje, črevesne krče, grižo in motnje živčevja, ki lahko vodijo v ohromitev centra za dihanje. Slednje lahko povzroči smrt.

    Pri navadni ciklami opazimo še eno zanimivo posebnost. Rastlina je zimzelena, vendar pa listi pozimi pri temperaturah pod lediščem niso videti živi. Pri temperaturah pod lediščem listi zmrznejo in ovenejo ter so videti, kot da propadajo. Ko se temperatura dvigne nad ledišče, pa ponovno oživijo in nabreknejo.

     

    Knjiga drevesne vrste na slovenskem