Nabiranje kostanja

  • 12.09.2012
  • KostanjJesen je čas, ki se ga ljubitelji kostanja najbolj veselijo. Nabiranje kostanja po gozdovih je prijetno opravilo, ki se ga radi lotijo vsi: otroci in odrasli. Brskanje pod kostanjevi drevesi za debelimi plodovi je sproščujoče in je lahko prijetna oblika druženja. To še posebej pride do izraza, kadar pripravimo kostanjev piknik. Popoldne nabiramo kostanj, zvečer pa zakurimo ogenj in ga spečemo. Ob hladnih jesenskih večerih se lahko družina in prijatelji družijo tudi ob lupljenju kuhanega kostanja. Tega lahko takoj zaužijemo ali pa ga predelamo v pire in uporabimo za slaščice.

    Pomen kostanja v prehrani

    Kostanj je imel v prehrani ljudi vedno pomembno vlogo. Že stari Grki in Etruščani so ga pospešeno sadili in uživali njegove plodove. Pravi kostanj je izgubil pomen v prehrani šele z uvedbo krompirja in koruze, sicer pa je pogosto pomagal preganjati lakoto. Odrasla kostanjeva drevesa proizvedejo od 100 do 200 kg plodov, rodijo vsako leto, močneje pa obrodijo vsaka tri leta.

    Kdaj in kje nabirati kostanj?

    Ko se odpravimo nabirat kostanj, se najprej vprašamo, kje bomo našli kostanjeva drevesa. Kostanj raste skoraj po vsej Sloveniji vse do 800 m visoko. Ker je kisloljubna vrsta, je pogostejši na kislih tleh. Na apnenčastih tleh ga pogosto najdemo tam, kjer so tla zakisana in so običajno v bližini iglavci. Rad ima topla pobočja. Kostanjeva drevesa bomo našli tako v gozdu, kot tudi na gozdnem robu, lahko pa tudi na travniku na prostem.

    Plodovi kostanja dozorijo oktobra v ježicah. Te se običajno odprejo na drevesih, kostanji pa iz njih padejo na tla, lahko pa odpadejo ježice s kostanji. Kostanji so zreli, ko so povsem rjave barve. Tisti, ki so delno beli ali zelenkasti, še niso zreli. Če so se temperature ponoči že spustile pod 0 stopinj Celzija, bo kostanj bolj sladek. Ker najprej odpadejo črvivi kostanji, bodo zgodnji nabiralci kostanja verjetno razočarani nad nabranim. Veliko kostanja bo črvivega. Zato je smiselno pogledati vsak kostanj, da nima drobne luknjice, ki nakazuje, da se z njim že gosti bel črv.

    Kostanje, ki so v odpadlih ježicah, teže naberemo. Ostre bodice nas lahko zbodejo do krvi. Obstajajo različne tehnike, kako priti do plodov, običajno pa si pomagamo s palico ali čevlji. S čevlji stopimo na ježico tako, da jo razpremo. Kostanji bodo popadali ven ali pa jih iz ježice previdno poberemo. Ta tehnika je uspešna, če imamo dovolj trdne čevlje. Športni copati imajo premehke stene in kaj hitro bomo začutili neprijetno bolečino. S palico lahko posamezne kostanje izbezamo iz ježice, čeprav je to včasih kar zapleteno opravilo in lahko načne potrpljenje manj potrpežljivega nabiralca.

    Kostanj lahko prosto nabiramo (z nekaj izjemami)

    Kostanj lahko v zmernih količinah nabiramo v vseh slovenskih gozdovih. Z zakonom je tako določeno, da sme posamezni obiskovalec gozda na dan nabrati do 2 kg kostanja. Izjema so gozdovi, katerih lastniki so se odločili za pridelavo kostanja. Takšni gozdovi naj bi bili označeni. Kostanja tudi ne smemo nabirati za nadaljnjo prodajo. Pri nabiranju kostanja se držimo gozdnega bontona, ki velja za vse obiskovalce gozda.

    Fotografija: FreeDigitalPhotos.net

     

    Knjiga drevesne vrste na slovenskem