Uniforest

Risa Zois in Aida sta odšla v gorenjske gozdove

26.04.2021

Risinja Aida

V ponedeljek, 26. aprila, so lovci Lovske družine Nomenj - Gorjuše v okviru projekta LIFE Lynx kot prva dva risa na Gorenjskem v naravo izpustili risa Zoisa in Aido. Po štirinajstdnevnem prilagajanju na življenje v Gorenjskih gozdovih, ki sta jih preživela v obori, sta oba previdno odtavala v jelovške gozdove.

Ko so lovci odprli vrata obeh obor in se umaknili, se nekaj časa ni zgodilo nič. Minilo je nekaj dolgih minut, ki smo jih vsi prisotni preživeli v napetosti, skrivajoč se za maskirno steno nasproti izhodov.

Obora za rise na Jelovici

Najprej se je opogumil ris Zois, ki je nekajkrat zakorakal pred vrati gor in dol. Vmes se je ustavil in z zanimanjem opazoval svet na oni strani odprtine.

Ris Zois v obori

Med korakanjem po obori se je dvakrat povaljal po tleh kot razigrana domača mačka. Ko se je prepričal, da so vrata res odprta in ne grozi nevarnost, je prišel do izhoda, pogledal levo in desno ter se s pospešenim korakom odpravil mimo izhoda iz Aidine obore v gozd. Zaradi svoje barve se je hitro izgubil v podrasti.

Izpust risa Zoisa

Izpust risa Zoisa

Ris Zois

Aida je bila veliko bolj previdna. Zois je že odšel na svobodo, ko se je ona šele začela sprehajati po obori gor in dol ter previdno opazovati izhod.

Risinja Aida v obori

Večkrat je prišla čisto do izhoda in opazovala svet pred seboj, a obore ni zapustila. Šele, ko se je prepričala, da ima res prosto pot, jo je hitro ucvrla v gozd.

Risinja Aida

Risinja Aida gre iz obore

Na Jelovico so oba risa pripeljali iz Romunije. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz lovske družine Nomenj - Gorjuše. Lovci so risoma redno prinašali hrano, da sta bila sita, medtem ko sta v obori počivala po stresu, ki ga je povzročil prevoz iz Romunije.

Izpust novih risov v Sloveniji je zelo pomemben za populacijo Risov, ki živi na območju Jugovzhodnih Alp in Dinaridov. Strokovnjaki projekta LIFE Lynx, v okviru katerega poteka doseljevanje novih risov na območje Slovenije in Hrvaške, ocenjujejo, da je trenutno na tem območju okoli 100 risov, od tega v Sloveniji 20. Celotna populacija izhaja iz šestih risov, ki so jih leta 1973 naselili na Kočevskem. Ker je populacija genetsko revna (vsi so potomci teh šestih risov), se je že začel kazati padec števila risov. Zato so pred nekaj leti začeli z naseljevanjem novih risov iz Romunije in Slovaške, ki naj bi izboljšali genetsko stanje risov pri nas in na hrvaškem. Z naselitvami na območju Gorenjske želijo vzpostaviti povezavo med našimi risi in risi, ki živijo v Alpah (v Švici, Avstriji in Italiji). Tako bi lahko dolgoročno zagotovili obstoj risov pri nas in na hrvaškem.

Cilj je naseliti 14 risov. Do danes so jih naselili že 9, od tega 6 v Sloveniji. Bodo pa še ta teden izpustili še 3 rise na Pokljuki, s tem pa se bo izpuščanje risov letos zaključilo. Sodelavci projekta LIFE Lynx bodo sledili njihovemu gibanju preko telemetričnih ovratnic, ki jih vsi izpuščeni risi nosijo in spremljali, ali se bodo risi parili z drugimi risi. Ris Goru, ki so ga izpustili leta 2019, ima že štiri potomce.

Navdušenje nad naselitvijo riosv so pokazali lokalni lovci, ki so organizirali prevoz risov do prilagoditvene obore s konjsko vprego in lojtrnikom, saj menijo da je pomembno, da se poleg naravne dediščine ohranja tudi kulturna dediščina.

Naseljevanje risov lahko sproži negativni odziv pri prebivalcih območja, kjer bodo bivali. Zato je pomembno, da se pred naselitvijo risov sodeluje z lokalnim prebivalstvom. Župan občine Bohinj, Jože Sodja, je pred izpustom povedal, da so bili v občini navdušeni nad tem, da se bodo na njihovo območje naselili risi, ko so prejeli razlago, zakaj želijo rise naseliti prav na njihovo območje. Nihče ne pričakuje, da bodo risi kmetom povzročali omembe vredno škodo. Letno imamo v Sloveniji v povprečju po en primer napada risa na drobnico. V primeru, da bi do napadov prišlo, pa imajo v sklopu projekta zagotovljen denar za povrnitev škode.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem