Posvet Gozd in Les: Gozd in podnebne spremembe

08.06.2021

Posvet gozd in les

Na letošnjem, 11. posvetu, ki je potekal v torek, 25. maja 2021, so udeleženci govorili o vplivu podnebnih sprememb na gozd in les. Podnebne spremembe vplivajo na pomlajevanje gozdov in pa na samo strukturo in fizikalne lastnosti lesa, ki v spremenjenih razmerah hitreje prirašča. To pa ima vpliv na samo uporabo lesa in njegovo odpornost.

Predavatelji so poleg znanstvenih rezultatov predstavili tudi ključne raziskovalne projekte, ki potekajo na tem področju. Posvet se je zaključil z okroglo mizo o ključnih izzivih, ki jih prinašajo posledice podnebnih sprememb. Zavedati se moramo, da je gozd pomemben del regulacijskega sistema našega podnebja. Današnje stanje gozdov bo vplivalo na podnebne razmere. Pričakujemo lahko suše in prekomerna deževna obdobja in druge podobne naravne katastrofe.

Gozdarstvo je ob ponavljajočih se veliko-površinskih ujmah pred velikimi izzivi, saj mora razviti nove načine prilagodljivega gospodarjenja z gozdovi. Priznati mora, da naravna obnova v poškodovanih gozdnih sestojih ne more zagotavljati dovolj velike vrstne in genetske pestrosti gozdnega drevja. Ker lahko le vrstno in genetsko pester mlad gozd dolgoročno ohranja prilagoditveni potencial na spreminjajoče se okoljske razmere, je treba obnovo gozda aktivno usmerjati s sadnjo in setvijo čim bolj vrstno in genetsko pestrega gozdnega reprodukcijskega materiala. To pa je mogoče le z ustrezno podporo gozdnemu semenarstvu in drevesničarstvu, fleksibilnim financiranjem pridobivanja kakovostnega, genetsko pestrega semena velikega števila vrst, s testiranjem ustreznosti provenienc in povečevanjem genetske pestrosti bodočega gozda, in z razvojem inovativnih tehnologij vzgoje sadilnega materiala, s katerimi bo mogoče skrajšati čas proizvodnje gozdnih sadik in povečati uspešnost sadnje. Ter s prenosom gozdno-gojitvenih znanj doma in v svetu, in s posredovanjem spoznanj o pomenu gozdov in gozdarstva široki javnosti.

Izpostaviti velja, da se bo zaradi podnebnih sprememb spremenila tako vrstna sestava, kot tudi pomembne lastnosti lesa saj les prirašča vedno hitreje. Vse to vpliva na kakovost lesa, zato lastnosti lesa, ki bo zrasel v prihodnjih desetletjih, morda ne bodo več primerljive z lastnostmi lesa, ki ga poznamo danes. Poleg tega je treba upoštevati, da spremenjeni pogoji vplivajo tudi na dinamiko razkroja lesa. Les na prostem propada hitreje, kot smo domnevali do sedaj. To predstavlja še posebej velik izziv za leseno kulturno-umetniško dediščino in leseno infrastrukturo.

Posvet sta organizirala Gozdarski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s IV. razredom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Svetom za varovanje okolja Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Letos je bil namenjen predvsem predstavitvi najnovejših raziskovalnih dosežkov mlajših raziskovalcev na področju gozdarstva in lesarstva.

V slopu posveta je izšel tudi zbornik s prispevki, ki je v digitalni obliki prosto dostopen.

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu