Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zavod za gozdove Slovenije sta omogočila elektronsko prijavo škode, ki jo povzroča divjad. Prijava je mogoče preko posebne spletne strani.

Prijava poteka tako, da oškodovanec najprej določi lokacijo škode z izbiro parcel na zemljevidu ali z vnosom naslova oziroma parcelne številke. Sistem samodejno določi katastrsko občino in pristojno lovišče, nato pa lahko oškodovanec vnese podatke o času nastanka škode, domnevnem povzročitelju in obsegu škode. Na koncu oškodovanec označi, ali uveljavlja odškodnino ali želi upravljavca zgolj seznaniti z nastalo škodo.

Po izpolnitvi vseh polj v spletni prijavi sistem prijavitelja obvesti o uspešni vložitvi vloge in ustvari dokument »Prijava škode«, ki se samodejno posreduje do odgovornega upravljavca. Prijavo v vednost prejme tudi prijavitelj. Z dnem oddaje prijave začne teči zakonsko določen rok, na podlagi katerega je upravljavec škodni primer dolžan obravnavati.

Za povračilo nastale škode je odgovoren upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom (upravljavec). Če se upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom v roku osmih dni od pisne prijave škode ne odzove ali ne opravi ogleda, lahko oškodovanec o tem seznani MKGP oziroma lovskega inšpektorja.

Če se oškodovanec in upravljavec po opravljenem ogledu ne sporazumeta glede višine odškodnine ali obsega škode, lahko oškodovanec poda prijavo škode komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo imenuje MKGP in ima sedež na krajevno pristojni območni enoti ZGS.

Škodo lahko povzroči divjad tudi na površinah, kjer lov ni dovoljen oziroma je gibanje divjadi omejeno. Nelovne površine so predvsem naselja in zaselki, javne ceste in ograjene površine. Ogled in oceno škode opravi pooblaščena oseba krajevno pristojne območne enote ZGS. Za povračilo nastale škode je v imenu države odgovoren MKGP. 

• Elektronska prijava škode, ki jo povzroča divjad >>