Na Finskem različni strokovnjaki opozarjajo na problematiko širjenja gliv iz rodu Trohnobneži (Heterobasidium), ki naj bi močno vplivali na vrednost lesa in gozdarsko industrijo v Evropi. Po ocenah, naj bi letno povzročili do 800 milijonov evrov škode.

Visoke temperature in sušno vreme omogočajo hitro širjenje podlubnikov. Ti ne napadajo le smrek v gozdovih, temveč tudi smreke v mestih in drugem urbanem okolju. Takšne smreke je treba čim prej posekati, saj ne bodo preživele. Poleg tega, da omogočajo širjenje podlubnikov, pa postanejo nevarne, ko se posušijo.

Gozdarski inštitut Slovenije je na osnovi modela, ki so ga razvili, objavil napoved sanitarne sečnje v letu 2024 zaradi podlubnikov. Najintenzivnejše napade podlubnikov in s tem največ sanitarne sečnje zaradi podlubnikov lahko pričakujemo na območju gozdnogospodarskih območij: Slovenj Gradec, Nazarje, Kranj in Ljubljana. Na teh območjih je pričakovana sanitarna sečnja na najmanj 75 % območij, kjer raste smreka.

V Sloveniji se vsake toliko časa pojavi kakšna nova bolezen gozdnega drevja, ki napada bukev. Lani so strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije ugotovili, da se je na slovenskih bukvah pojavila rjava bukova pegavost (Pseudodidymella fagi). Gliva povzroči nastanek rjavih peg nepravilnih oblik na listih.

Slovenske gozdove je močno prizadel žledolom v letu 2016, ki je poškodoval za 9,3 milijona kubičnih metrov lesa. Ker vsega poškodovanega lesa ni bilo mogoče pravočasno pospraviti iz gozdov, so se v letih 2015 in 2016 zelo močno razširili podlubniki, ki so prizadeli iglaste gozdove, predvsem pa smreko. Zavod za gozdove Slovenije pričakuje, da se bo letos napad nekoliko umiril.