Vedno več težav v evropskih gozdovih
12.08.2014
 V 20. stoletju so se močno povečale poškodbe, ki jih v evropskih gozdovih povzročajo veter, podlubniki in požari, je pokazala raziskava skupine evropskih znanstvenikov. Glavni vzrok so klimatske spremembe. Količina poškodovanih dreves se bo povečevala tudi v 21. stoletju in pričakovati je, da bo vsako leto do leta 2030 zaradi podlubnikov, vetra in požarov poškodovanih dodatnih 0,91 milijona m3 lesa.
V 20. stoletju so se močno povečale poškodbe, ki jih v evropskih gozdovih povzročajo veter, podlubniki in požari, je pokazala raziskava skupine evropskih znanstvenikov. Glavni vzrok so klimatske spremembe. Količina poškodovanih dreves se bo povečevala tudi v 21. stoletju in pričakovati je, da bo vsako leto do leta 2030 zaradi podlubnikov, vetra in požarov poškodovanih dodatnih 0,91 milijona m3 lesa.

 Da se naš planet segreva, kažejo dolgoletni podatki o povprečnih letnih temperaturah. Glavni razlog je skoraj zagotovo človekova dejavnost, ki sprošča v ozračje velike količine ogljikovega dioksida, ki je vezan v fosilnih gorivih. Les je ponor ogljikovega dioksida, zato z njegovo uporabo zmanjšujemo izpuste tega toplogrednega plina. Vendar pa se za pridobivanje lesa prav tako uporabljajo fosilna goriva in s tem se v ozračje spušča ogljikov dioksid.
Da se naš planet segreva, kažejo dolgoletni podatki o povprečnih letnih temperaturah. Glavni razlog je skoraj zagotovo človekova dejavnost, ki sprošča v ozračje velike količine ogljikovega dioksida, ki je vezan v fosilnih gorivih. Les je ponor ogljikovega dioksida, zato z njegovo uporabo zmanjšujemo izpuste tega toplogrednega plina. Vendar pa se za pridobivanje lesa prav tako uporabljajo fosilna goriva in s tem se v ozračje spušča ogljikov dioksid. S staranjem lesa se spreminjajo njegove mehanske lastnosti.  Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani so izvedli raziskavo mehanskih lastnosti 100 let starega bukovega lesa. Ugotovili so, da se s starostjo mehanske lastnosti lesa močno poslabšajo.
S staranjem lesa se spreminjajo njegove mehanske lastnosti.  Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani so izvedli raziskavo mehanskih lastnosti 100 let starega bukovega lesa. Ugotovili so, da se s starostjo mehanske lastnosti lesa močno poslabšajo. V Sloveniji v povprečju jelke (Abies alba) letno v debelino prirastejo 3,43 mm je pokazala raziskava Biotehniške fakultete. Na ugodnih rastiščih, kjer je gostota jelke manjša, pa prirastki sežejo v povprečju do 4,8 mm letno. Na gozdnogospodarskih območjih, kjer je jelka najbolj razširjena (Postojna, Kočevje, Maribor in Novo mesto), je povprečni letni prirastek med 3,1 in 4,0 mm.
V Sloveniji v povprečju jelke (Abies alba) letno v debelino prirastejo 3,43 mm je pokazala raziskava Biotehniške fakultete. Na ugodnih rastiščih, kjer je gostota jelke manjša, pa prirastki sežejo v povprečju do 4,8 mm letno. Na gozdnogospodarskih območjih, kjer je jelka najbolj razširjena (Postojna, Kočevje, Maribor in Novo mesto), je povprečni letni prirastek med 3,1 in 4,0 mm.





