5. maj 2015 - Znanstveniki na Univerzi v Manchestru so odkrili način, kako spodbuditi drevesa k večji in hitrejši rasti. Z manipulacijo genov so dosegli hitrejšo in večjo produkcijo lesa. To ima lahko ugoden vpliv na pridelavo lesa na plantažah.

Drevesa, katerih liste napadejo žuželke in drugi rastlinojedi, se na napad odzovejo in v listih se pojavijo različne kemične snovi, ki preženejo napadalce ali pa privabijo njihove plenilce. Listje tako prizadetih dreves se razgrajujejo bistveno počasneje, kot listje neprizadetih dreves.

12. april 2015 - Amazonski pragozd ima zelo veliko vlogo pri vezavi ogljikovega dioksida iz zraka. V 90-tih letih prejšnjega stoletja je letno vezal dve milijardi ton CO2 več, kot se je iz gozda sprostilo. Raziskava, ki jo je vodila Univerza v Leeds-u, je pokazala, da se zadnja leta stanje močno spreminja in sposobnost vezave CO2 se zmanjšuje. Eden izmed najpomembnejših razlogov pa je krajšanje življenjske dobe dreves.

Živimo v okolju, kjer je vedno več umetnih vplivov. Zadnje časa je veliko govora o vplivu elektromagnetnih polj na človeka, živali in rastline. Leta 1998 so na Inštitutu za bioelektromagnetiko in novo biologijo izvedli poskus, kako magnetno polje vpliva na kalitev smreke. Rezultati so pokazali, da ima določen vpliv.

V 20. stoletju so se močno povečale poškodbe, ki jih v evropskih gozdovih povzročajo veter, podlubniki in požari, je pokazala raziskava skupine evropskih znanstvenikov. Glavni vzrok so klimatske spremembe. Količina poškodovanih dreves se bo povečevala tudi v 21. stoletju in pričakovati je, da bo vsako leto do leta 2030 zaradi podlubnikov, vetra in požarov poškodovanih dodatnih 0,91 milijona m3 lesa.