Uniforest

Raziskave

Obrambne kemične spremembe v listih vplivajo na razpad listja

  • 20.04.2015
  • Bukev med skalamiDrevesa, katerih liste napadejo žuželke in drugi rastlinojedi, se na napad odzovejo in v listih se pojavijo različne kemične snovi, ki preženejo napadalce ali pa privabijo njihove plenilce. Listje tako prizadetih dreves se razgrajujejo bistveno počasneje, kot listje neprizadetih dreves.

    Življenjska doba dreves v Amazoniji se krajša

  • 12.04.2015
  • Pragozd12. april 2015 - Amazonski pragozd ima zelo veliko vlogo pri vezavi ogljikovega dioksida iz zraka. V 90-tih letih prejšnjega stoletja je letno vezal dve milijardi ton CO2 več, kot se je iz gozda sprostilo. Raziskava, ki jo je vodila Univerza v Leeds-u, je pokazala, da se zadnja leta stanje močno spreminja in sposobnost vezave CO2 se zmanjšuje. Eden izmed najpomembnejših razlogov pa je krajšanje življenjske dobe dreves.

    Vpliv umetnega magnetnega polja na kaljivost smreke

  • 09.03.2015
  • Živimo v okolju, kjer je vedno več umetnih vplivov. Zadnje časa je veliko govora o vplivu elektromagnetnih polj na človeka, živali in rastline. Leta 1998 so na Inštitutu za bioelektromagnetiko in novo biologijo izvedli poskus, kako magnetno polje vpliva na kalitev smreke. Rezultati so pokazali, da ima določen vpliv.

    Vedno več težav v evropskih gozdovih

  • 12.08.2014
  • Gozd po žledolomuV 20. stoletju so se močno povečale poškodbe, ki jih v evropskih gozdovih povzročajo veter, podlubniki in požari, je pokazala raziskava skupine evropskih znanstvenikov. Glavni vzrok so klimatske spremembe. Količina poškodovanih dreves se bo povečevala tudi v 21. stoletju in pričakovati je, da bo vsako leto do leta 2030 zaradi podlubnikov, vetra in požarov poškodovanih dodatnih 0,91 milijona m3 lesa.

    Tujerodne drevesne vrste v slovenskih gozdovih

  • 29.07.2014
  • Človek je že od pradavnine pomemben dejavnik pri širjenju rastlinskih vrst. Nekatere vrste razširi nehote, ko jih pri potovanju ali transportu izdelkov in surovin iz enega dela sveta v drugi nevede prenese v obliki semen, nekatere pa prenese namenoma, ker mu nudijo določeno korist. Tudi v proizvodnji lesa imamo številne primere, ko so sadili tuje drevesne vrste v novem okolju. Ko se neka drevesna vrsta zasidra v okolju, ki ji ustreza, pred tem pa v njem ni uspevala, običajno začne več kot uspešno tekmovati z domačimi vrstami, ki jih počasi izriva.

    Pages

     

    Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu