Politiki, predvsem v EU močno spodbujajo uporabo biogoriv za pogon vozil. Proizvodnja biogoriv je zelo problematična tako z vidika varovanja okolja (uporaba pesticidov in umetnih gnojil) kot tudi poraba kmetijske zemlje, ki bi se lahko uporabljala za pridelavo hrane. Norveški znanstveniki so odkrili racionalen način pridobivanja biogoriv iz dreves oz. lesa.

Visoki pajesen (Ailanthus altissima) je invazivna tujerodna drevesna vrsta, ki se širi po Sloveniji. Najhitreje se širi na površinah, s katerimi ne gospodarimo intenzivno. Gozdarski vestnik piše, da je raziskava, ki so jo napravili na Biotehniški fakulteti, pokazala, da se visoki pajesen pri nas zelo uspešno pomlajuje s semeni in vegetativno.

Bukev je zagotovo najbolj pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Ker je je veliko, imamo na voljo tudi veliko bukovega lesa. Še vedno se ga veliko porabi za drva, ima pa tudi vrednejše oblike uporabe, kot je izdelava furnirja, za pohištvo itd. Glavna težava pri uporabi bukovega lesa je njegova obstojnost. Bukovina sodi med lesne vrste z najslabšo odpornostjo proti glivam.

Biotehnihška fakulteta, Univerza v Ljubljani je začela z novim mednarodnim projektom Carnivora Dinarica – Čezmejno sodelovanje in ekosistemske storitve za dolgoročno ohranjanje populacije velikih zveri v severnih Dinaridih. Gre za čezmejni projekt, ki ga izvajata Slovenija in Hrvaška.

28. avgust 2018 - V sklopu mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je v nedeljo potekalo predavanje Zveze lastnikov gozdov z naslovom Kdo je odgovoren za škode po divjadi in zvereh, kjer so predstavili podatke o škodi v smrekovih sestojih, ki jo lastnikom gozdov povzroča jelenjad. Številke niso majhne, celotna škoda pa neposredno prizadene lastnike  gozdov.