Glive imajo zelo pomembno vlogo v gozdu. Med drugim razgrajujejo odmrle organizme in preko mikorize omogočajo drevesom in grmovnicam uspešnejše črpanje vode iz tal ter nekaterih za rast pomembnih elementov. Na prvi pogled gre za preproste organizme, ki jih največkrat vidimo kot gobe, vendar pa gre za zelo zanimive in tudi zelo velike organizme, ki jih večinoma ne opazimo, saj so v tleh pa tudi v odmrlih drevesih v gozdu. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, ali glive tudi komunicirajo med seboj in kako zapletena je njihova komunikacija. Odgovor je zelo zanimiv.

Politiki, predvsem v EU močno spodbujajo uporabo biogoriv za pogon vozil. Proizvodnja biogoriv je zelo problematična tako z vidika varovanja okolja (uporaba pesticidov in umetnih gnojil) kot tudi poraba kmetijske zemlje, ki bi se lahko uporabljala za pridelavo hrane. Norveški znanstveniki so odkrili racionalen način pridobivanja biogoriv iz dreves oz. lesa.

Visoki pajesen (Ailanthus altissima) je invazivna tujerodna drevesna vrsta, ki se širi po Sloveniji. Najhitreje se širi na površinah, s katerimi ne gospodarimo intenzivno. Gozdarski vestnik piše, da je raziskava, ki so jo napravili na Biotehniški fakulteti, pokazala, da se visoki pajesen pri nas zelo uspešno pomlajuje s semeni in vegetativno.

Bukev je zagotovo najbolj pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Ker je je veliko, imamo na voljo tudi veliko bukovega lesa. Še vedno se ga veliko porabi za drva, ima pa tudi vrednejše oblike uporabe, kot je izdelava furnirja, za pohištvo itd. Glavna težava pri uporabi bukovega lesa je njegova obstojnost. Bukovina sodi med lesne vrste z najslabšo odpornostjo proti glivam.

Biotehnihška fakulteta, Univerza v Ljubljani je začela z novim mednarodnim projektom Carnivora Dinarica – Čezmejno sodelovanje in ekosistemske storitve za dolgoročno ohranjanje populacije velikih zveri v severnih Dinaridih. Gre za čezmejni projekt, ki ga izvajata Slovenija in Hrvaška.