Na predloge drastičnih sprememb upravljanja velikih zveri, ki zadnje tedne krožijo v javnosti, so se odzvali predstavniki znanosti. Raziskovalci Oddelkov za gozdarstvo in biologijo Biotehniške fakultete izr. prof. dr. Klemen Jerina, doc. dr. Miha Krofel, mag. Aleksandra Majić Skrbinšek, asist. dr. Hubert Potočnik, doc. dr. Tomaž Skrbinšek in izr. prof. dr.

V zadnjem obdobju je bilo v medijih veliko govora o škodah, ki jih velike zveri povzročajo s plenjenjem pašnih živali. Najbolj izpostavljena skupina je drobnica. To so živali, ki nimajo razvitih obrambnih mehanizmov pred zvermi, poleg tega pa je njihovo gibanje omejeno na pašnik. Če zverem uspe priti na pašnik, je škoda neizbežna. Poleg visokih elektromrež so se tako v Sloveniji kot tujini kot učinkovit pristop k preprečevanju škod izkazali pastirski psi. V projektu LIFE DINALP BEAR so rejcem drobnice iz delovnih linij sofinancirali 20 mladičev pastirskih psov.

V Loškem Potoku so 14. maja v naravo izpustili risa Goruja, ki so ga iz Romunije pripeljali v Slovenijo 26. aprila. Vmesni čas je preživel v obori v Loškem Potoku, da se je prilagodil na novo okolje. Gre za prvega risa od najmanj desetih, ki bodo v naslednjih petih letih izpuščeni v Sloveniji, v okviru projekta za rešitev Dinarsko–JV alpske populacije risa pred izumrtjem. Štiri rise bodo spustili tudi na Hrvaškem.

Prvi ris, ki bo pomagal rešiti našo (dinarsko-jugovzhodno alpsko) populacijo pred izumrtjem, je danes uspešno prišel iz Romunije v Slovenijo. Ris, ki ga je romunska projektna ekipa poimenovala Goru, bo naslednjih nekaj tednov preživel v prilagoditveni obori v Loškem Potoku, potem pa bo izpuščen v naravo. Gre za prvega od 14 risov, ki jih bodo preselili iz Karpatov.

Po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete je bilo v Sloveniji leta 2018 med 875 in 1.130 medvedov, najbolj verjetno okoli 975. Velikost populacije medveda v Sloveniji se je v zadnjih 20 letih povečala za približno 150 %.