Po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete je bilo v Sloveniji leta 2018 med 875 in 1.130 medvedov, najbolj verjetno okoli 975. Velikost populacije medveda v Sloveniji se je v zadnjih 20 letih povečala za približno 150 %.

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so predstavili znanje o rjavih medvedih, ki ga na fakulteti zbirajo, gradijo in negujejo že več desetletij. Medved v Sloveniji predstavlja naravno dediščino, ki jo moramo negovati in ohranjati. Povečevanje števila medvedov v preteklosti je velik dosežek, vendar pa raziskave kažejo, da imajo sedaj ljudje medvedov dovolj in ne želijo povečanja njihovega števila v svoji bližini.

Tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ta pri nas v odličnem ohranitvenem stanju, učinkoviti pa smo tudi na področju blaženja konfliktov med ljudmi in medvedi pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Med pomembne upravljavske ukrepe sodi tudi odstrel, ki je pri nas skrbno načrtovan na podlagi raziskav in strokovnih presoj.

Sobivanje ljudi in velikih zveri še posebej na podeželskih območjih Slovenije in Hrvaške sega globoko v preteklost. Sodelovanje je danes, v sodobnem svetu, še toliko bolj pomembno. Za boljše upravljanje s populacijami velikih zveri je tako nujno čezmejno sodelovanje. S to mislijo se je minuli teden v Narodnem parku Risnjak na Hrvaškem zbralo več kot 50 predstavnikov iz Slovenije in Hrvaške, na uvodnem dogodku, ki ga skupaj s partnerji organizirala WWF, v okviru projekta Carnivora dinarica.

Na Švedskem je uzakonjena prepoved lova na medvedke z mladiči, medtem ko je lov na medvede brez mladičev večinoma prosto dovoljen. Kot kaže, so se medvedke temu prilagodile in podaljšale čas življenja z mladiči.