Navadna medenika ali navadna medenka (Melittis melissophyllum) je koprivi podobna gozdna rastlina. Podobnost je posledica sorodstva saj obe sodita v družino ustnatic. Latinsko rodovno ime »Melittis« izvira iz grške besede Mellita ali Melissa kar pomeni čebela. Medenika privlači čebele. Vrstno ime »melissophyllum« pa pomeni »z listi podobnimi melisi.« Listi so na pogled podobni listom melise, vendar pa so večji.

Maja in junija bomo v listnatih gozdovih naleteli na cvetoče šmarnice (Convallaria majalis). Rastlina ima velike zelene liste in zvončkaste cvetove. Pogosto jo sadimo tudi v vrtovih saj dobro uspeva in se razmnožuje v senčnih delih vrta.

Šmarnica ima običajno dva 10 do 25 cm dolga lista, ki sta na 15 do 30 cm dolgem steblu. Listi so ovalni in na koncu ošiljeni. Cveti maja in junija Cvetovi so zvonasti, bele barve in v grozdih. Imajo značilen vonj. Iz cvetov se razvijejo rdeče jagode.

Spomladi v naših gozdovih iz tal požene zelene liste čemaž (Allium ursinum). Gozdovi so marsikje videti, kot da bi imeli zeleno preprogo. Ker ima značilen vonj po česnu, ga zaznamo že na daleč. Liste čemaža lahko nabiramo in uporabimo za prehrano ali kot začimbo namesto česna.

Jeseni na travnikih in na gozdnem robu najdemo cvetlice roza do svetlo vijolične barve, ki so zelo podobne spomladanskemu žafranu. To je jesenski podlesek (Colchicum autumnale), ki uspeva po vsej Sloveniji. Imenujemo ga tudi cmerika, golobjak, divji luk in jesenski materničnik. Rastlina je zelo strupena.

Na sprehodih po gozdovih pogosto ob gozdnem robu ali na starejših posekah najdemo grme, ki imajo liste podobne listom črnega bezga. Tudi plodovi so podobni, le barva je namesto črne rdeča. To je divji bezeg (Sambucus racemosa).

Divji bezeg uspeva po vsej Slovenij do 1700 m visoko. Pogost je v planinskem in gorskem svetu, medtem, ko je ob morju redek. Največkrat ga bomo našli na gozdnih robovih in posekah, kjer so tla sveža, rahla in humozna.