Letošnji december je izredno topel. Namesto da bi bili gozdovi, vsaj tisti nekoliko višje ležeči, odeti v bel zimski plašč, so videti bolj kot zgodaj spomladi. Le drevesa nimajo nabreklih popkov, ki komaj čakajo, da se odprejo, temveč so potopljena v globok zimski spanec. Namesto zmrznjenih tal nas bodo pričakale luže in blato, namesto škripanja snega pa šumenje odpadlega listja. Mraz nas ne bo ščipal v lica, grelo pa nas bo šibko decembrsko sonce.

Napovedan je bil vroč avgustovski ponedeljek, v katerem naj bi temperature v dolinah in kotlinah po vsej Sloveniji krepko presegle 30 stopinj Celzija. Na takšen dan je najbolje pobegniti v višave, kjer so temperature bistveno nižje, še posebej v gozdovih. Odpravil sem na pohod od Rogle do Lovrenških jezer, kjer me je pot vodila nekaj časa po pašnikih, potem pa večji del skozi zanimiv smrekov gozd na nadmorski višini med 1400 m in nekaj preko 1500 m.

Sprehod po jesenskem gozdu je, z malo domišljije, sprehod po pravljici. Drevesa se obarvajo v zlato rumenih barvah, in ko začnejo odmetavati listje, pridejo na dan drobni prizori, ki jih prej zaradi pomanjkanja sončne svetlobe nismo opazili.

April je mesec, ko v osrednji Sloveniji običajno ozelenijo gozdovi. Bukev, kot glavna vrsta slovenskih gozdov ima pri tem zelo pomembno vlogo, saj obarva gozdove z značilno svetlo zeleno barvo. V tem času močno barvno izstopijo iglavci, predvsem jelke in smreke, ki jih zaradi temne barve iglic vidimo že od daleč. V tem času imajo gozdovi barvno močne zelene kontraste.

November je hladen, pogosto tudi deževen mesec. Temperature se spustijo, listje z drevja odpade in gozd se v hladnem vetru zaziblje v zimsko spanje. Na začetku novembra, če vremenske razmere to še dopuščajo, so še v lepih jesenskih barvah. Letos sem se čisto na začetku novembra odpravil na naš Kras, kjer sem se sprehodil po kraški gmajni. Nastalo je nekaj toplih jesenskih fotografij.