Husqvarna 560XP Mark II

Izpusti ogljikovega dioksida pri izdelavi žaganega lesa

20.08.2013

Lesene deske zvezaneDa se naš planet segreva, kažejo dolgoletni podatki o povprečnih letnih temperaturah. Glavni razlog je skoraj zagotovo človekova dejavnost, ki sprošča v ozračje velike količine ogljikovega dioksida, ki je vezan v fosilnih gorivih. Les je ponor ogljikovega dioksida, zato z njegovo uporabo zmanjšujemo izpuste tega toplogrednega plina. Vendar pa se za pridobivanje lesa prav tako uporabljajo fosilna goriva in s tem se v ozračje spušča ogljikov dioksid.

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je s partnerji izvedla raziskavo o tem, koliko ogljikovega dioksida (CO2) se sprosti pri izdelavi žaganega lesa iglavcev iz naših gozdov. Pri tem so upoštevali gojenje gozdov, sečnjo lesa, izdelavo hlodovine, spravilo lesa, transport lesa iz gozda do žage, porabo energije v proizvodnji, odpadke in emisije, ki nastanejo pri proizvodnji žaganega lesa. Iz drugih virov so povzeli podatke o sprostitvi ogljikovega dioksida pri postavitvi žage.

Raziskava je pokazala, da se pri izdelavi 1 m3 žaganega lesa iglavcev iz slovenskih gozdov sprosti 39,8 kg CO2e. Razrez hlodovine predstavlja 40 % skupne količine, 37 % predstavljajo gojenje, sečnja in spravilo, 15 % predstavlja transport lesa iz gozda do žage in 8 % predstavlja izgradnja žage.

Za 1 m3 žaganega lesa potrebujemo približno 1,63 m3 hlodovine brez skorje. Za pridelavo, sečnjo in spravilo do gozdne ceste te količine lesa se sprosti 14,8 m3 CO2e. Ta podatek velja za sečnjo z motorno žago in ne strojno sečnjo.

Strojna sečnja precej poveča izpuste ogljikovega dioksida, ker so stroji za sečnjo veliki porabniki fosilnih goriv (nafte), na drugi strani pa spravilo s forwarderjem (traktorjem za izvoz lesa) zmanjša izpuste CO2, saj se pri vlačenju lesa s traktorjem porabi mnogo več goriva.

Transport lesa je velik generator ogljikovega dioksida, zato je smiselno, da težimo k čim krajšim transportnim potem in les pridelan v slovenskih gozdovih tudi lokalno predelamo. Idealno bi bilo, da ne le v polproizvode (žagane deske) temveč v končne izdelke, ki bi jih prodali na lokalnem trgu. Da bi to uresničili, pa potrebujemo aktivno in napredno lesno industrijo.

Izpusti ogljikovega dioksida pri predelavi lesa so relativno majhni v primerjavi s količino ogljikovega dioksida, ki se porabi pri rasti enega kubičnega metra lesa. Za en kubični meter lesa drevo porabi do 900 kg ogljikovega dioksida.

Slika: arthur84 / FreeDigitalPhotos.net

Uporabljen vir: Kutnar A. in sod. Ogljični odtis žaganega lesa iglavcev iz slovenskih gozdov, Les, letnik 65, št. 1-2, 2013.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem