Gozd in gozdarstvo

Gozdarski inštitut Slovenije je na osnovi modela, ki so ga razvili, objavil napoved sanitarne sečnje v letu 2024 zaradi podlubnikov. Najintenzivnejše napade podlubnikov in s tem največ sanitarne sečnje zaradi podlubnikov lahko pričakujemo na območju gozdnogospodarskih območij: Slovenj Gradec, Nazarje, Kranj in Ljubljana. Na teh območjih je pričakovana sanitarna sečnja na najmanj 75 % območij, kjer raste smreka.

Lepo vreme in zaskrbljenost za slovenske gozdove sta motivirala veliko prostovoljcev, da so se udeležili prostovoljske akcije sadnje dreves Pomladimo gozdove 2024. V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je akcijo organizirala že petič, ocenjujejo, da se je pogozdovanja udeležilo med 800 in 900 prostovoljcev, ki so skupaj posadili okoli 10.000 dreves 14 različnih drevesnih vrst.

Družba SiDG, ki upravlja z državnimi gozdovi vabi prostovoljce na akcijo sajenja novih dreves Pomladimo gozdove 2024. V soboto, 6. aprila, je predvideno, da bo na petih lokacijah posajenih okoli 10.000 sadik 14 različnih vrst gozdnega drevja. Gre za peto vseslovensko prostovoljsko akcijo sajenja dreves.

S koncem marca se bo zaključil mednarodni projekta reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih projekta so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah. V prihodnje je cilj, da se oba dela populacije povežeta, kar je nujno za dolgoročno ohranitev risov pri nas.

Gozdarski inštitut Slovenije organizira nagradni stripovski natečaj za osnovnošolce in srednješolce na temo problematik podnebnih sprememb in vpliva na gozd. Izdelke je treba poslati do 15. aprila 2024. Zmagovalci bodo poleg privlačnih nagrad prejeli tudi publikacijo z zmagovalnimi stripi, strip pa bo razstavljen v galeriji GIS.

Osemnajsta licitacija vrednejšega lesa, ki vsako leto poteka v Slovenj Gradcu, je, tako kot prejšnje, ponovno pokazala, da v slovenskih gozdovih raste visokokakovosten les, ki lahko na trgu dosega visoke cene. Čeprav letos rekordi niso bili preseženi, manjša pa je bila tudi količina pripeljanega lesa, pa so lahko prodajalci zadovoljni z izkupičkom. Je pa dražba nakazala, da se trg z lesom ohlaja. Letos je kupec za najdražji hlod odštel skoraj 10.000 €.